Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (73.087-73.186)

  1. 1. práha, f. der Ausflug (der Bienen), um sich zu sonnen, bes. der Hochzeitsflug der Bienenkönigin: matica še nima prahe (še ni oplemenjena), matica gre na praho, Levst. (Beč.).
  2. 2. práha, f. die Brache; v praho puščati, brach liegen lassen, Tuš. (B.); praho delati, napravljati, za (v) praho orati = prašiti, einen Acker pflügen, um ihn dann einige Zeit brach liegen zu lassen; — iz nem.
  3. prȃhast, adj. staub- oder pulverartig.
  4. prȃhnica, f. der Bovist (lycoperdon bovista), Malhinje- Erj. (Torb.).
  5. praholìk, -líka, m. die Staubfigur, h. t.- Cig. (T.).
  6. prahúta, f. die Zitterflechte, Mik.
  7. práı̑stina, f. die Urwahrheit, das Axiom, h. t.- Cig. (T.).
  8. praj, adv. = pre (= pravijo): on je praj bolan, er soll krank sein, ogr.- C.
  9. prájézik, -íka, m. die Ursprache, Cig. (T.), nk.
  10. prájtəlj, -tlja, m. der Palmbusch, Guts., Jan., Kor.- M.; — prim. it. fardello, švab. fardel, avstr.-nem. fartel, C.
  11. práka, f. = perača, der Waschbleuel, C.
  12. prákantǫ̑n, m. der Urkanton, Cig. (T.).
  13. prákoł, m. ein abgenützter Stock oder Stecken, der Prügel, Cig., Mik., C. ( Vest.), vzhŠt.
  14. prákolje, n. coll. abgenützte Stöcke ( z. B. Weingartenstecken): p. pobirati po vinogradu, jvzhŠt.
  15. prāksa, f. izvrševanje svojega poklica, izurjenost v tem, die Praxis, nk.
  16. prāktičən, -čna, adj. izkušen, porabljiv, dejanski, praktisch, nk.
  17. prāktičnost, f. praktischer Sinn, nk.
  18. prāktik, m. v kaki reči izkušen človek, der Praktiker, nk.
  19. prāktika, f. dejansko izvrševanje, die Praktik, die Praxis, Cig., Jan.; službena p., die Dienstespraxis, DZ.; zdravniška p., die ärztliche Praxis, DZ.
  20. praktikānt, m. vajenec, der Praktikant.
  21. práłəc, -łca, m. ein hölzerner Stößel o. Schlägel ( z. B. zum Zerstampfen des Schweinefutters), C., Dol.; — der Waschbleuel, Z., Štrek. (LjZv.); s pralcem tolčejo in perejo posebno platno in štrene, Dol.
  22. prálẹ̑s, m. = pragozd, der Urwald, Šol., Let.- C.
  23. prálica, f. 1) das Jäteisen, die Jäthacke, Mur., Cig., Jan., Dol., Gor., Št.; — 2) in der Sägemühle der Haken, welcher das Steigrad fortschiebt, der Schieber, V.-Cig., zapŠt.; velika in mala p. segata železnemu kolesu v zobe, Notr.
  24. prálı̑k, m. das Urbild, h. t.- Cig.
  25. prálika, f., Cig., Jan., pogl. praljka.
  26. praliska, f. die Ritze, der Spalt, Meg.; der Felsenspalt, Dalm.
  27. pralíšče, n. der Waschplatz, Cig., Jan.
  28. prȃlja, f. = perica, Habd.- Mik., Cig., Jan., C., Št.- M.; povodnji mož mlade ribiče pa mlade pralje lovi, vzhŠt.- Pjk. (Črt.).
  29. prȃljka, f. = pralica 2), der Hebel in Mühlen, Jan. (H.), (pralika) Cig., Jan.
  30. prȃłka, f. = pralec, der Waschbleuel, Valj. (Rad).
  31. prȃłnica, f. 1) das Waschhaus, Kol.; — 2) = pralec, der Waschbleuel, Štrek., BlKr.
  32. 1. prȃm, m. 1) die Verbrämung, die Tresse, Meg.- Mik., Jan., C., Trub., Dalm.; — der Streifen: ognjen pram na nebu, Bes.; — 2) mehurci v ustih, der Mehlhund (eine Kinderkrankheit), V.-Cig.; — prim. nem. Brame = Rand.
  33. prámati, -am, vb. impf. verbrämen, ausstaffieren, Cig.; praman, verbrämt, C.; — prim. 1. pram 1).
  34. prámáti, -tere, f. die Urmutter, Z.
  35. práməlj, -mlja, (-məljna), m. = 2. pram, Valj. (Rad).
  36. prámen, m. der einzelne Bestandtheil eines geflochtenen oder gedrehten langen Gegenstandes: der Faden eines Strickes, Cig., Jan., C.; vrv v tri pramene, Svet. (Rok.); das Flechtreis: šiba na tri pramene, C.; der Zopftheil: kita na tri pramene, Z., pri Celju- Mik.; v tri pramene ima kite spletene, Kras; — tkalski prameni, die Weberlitzen, DZ.; — p. svetlobe, ki pada na kaj, das Streiflicht, Cig. (T.).
  37. prámenič, m. dem. pramen, Jan. (H.); (pramič, SlGradec- C.).
  38. pramenolàs, -lása, adj. straffhaarig, Erj. (Som.).
  39. prámę́ra, f. das Urmaß, DZ.
  40. prȃmez, m. das Gebräme, Mur., Mik.; — prim. 1. pram.
  41. prȃmič, m. dem. 2. pram, Npes.- M.
  42. pránica, f. die Menstruation, Cig.
  43. praník, m. die Pottasche, C.
  44. pránje, n. 1) das Waschen, die Wäsche; p. zlata, die Goldwäsche, Cig.; — 2) die Menstruation, Cig.; — pranjè, ogr.- Valj. (Rad).
  45. pránka, f. klar gepochtes, gewaschenes Erz, der Schlich (im Hüttenbaue), Cig. (T.).
  46. práoblı̑ka, f. die Urform, nk.
  47. práobràz, -ráza, m. das Urbild, Cig. (T.).
  48. práóča, m. der Urvater, C.
  49. práplǫ̑dba, f. die Urzeugung (generatio aequivoca), Cig. (T.).
  50. prápor, m. die Fahne, Jan., nk.; — iz drugih slov. jezikov.
  51. práporəc, -rca, m. dem. prapor; das Fähnlein, Jan.; ročni p., die Handsignalfahne ( z. B. der Bahnwächter), DZ.
  52. práporən, -rna, adj. Fahnen-, Flaggen-, nk.
  53. praporíšče, n. die Fahnenstange, Jan., C.
  54. práporščak, m. der Fahnenträger, nk.; — der Fähnrich, DZ., nk.
  55. práprabábica, f. die Ururgroßmutter, (prepre-) Cig., M.
  56. prápradẹ̀d, -dẹ́da, m. der Ururgroßvater, (prepre-) Cig., M.
  57. práprat, f. = praprot, Jan., Mik.
  58. práprot, f. das Farnkraut; p. črnica, schwärzlicher Streifenfarn, das Frauenhaar (asplenium trichomanes), Tuš. (R.); = medična p., Cig.; orlova p., der Adler-Saumfarn (pteris aquilina), Tuš. (R.); = velika p., Cig.; sladka p., die Süßdolde (myrrhis odorata), Josch.
  59. práprotica, f. das Frauenhaar (asplenium trichomanes), Rihenberk- Erj. (Torb.); — navadna p., das Haarmützenmoos (polytrichum commune), Tuš. (R.).
  60. práprotina, f. coll. Farnkraut, Jan.
  61. práprotišče, n. der Farnboden, Cig.
  62. práprotnica, f. 1) der Farnboden, Cig.; — 2) = cibora, C.
  63. prárodı̑telji, m. pl. die Ureltern, SlN.
  64. prasȃd, f. coll. Schweine, Ferkel, Jan. (H.).
  65. prásčič, m. dem. prasec; das Schweinchen, Mik.; divji p., Dict.; — die Assel, Rez.- C.
  66. prasčína, f. kadar koljejo, je zvečer pojedina, ki ji pravijo prasčina (praščina), BlKr.
  67. prasè, -ę́ta, n. ein junges Schwein, das Ferkel; — übhpt. das Schwein: krdelo praset, Jurč.; — kot psovka: ti prase, ti! — sesno p., das Spanferkel, Cig., Jan.; — morsko p., der Tapir, Jan.
  68. prásəc, -sca, m. das männliche Schwein; — tudi kot psovka: das Schwein; — prasci, junge Schweine ( sing. prase); — divji p., das männl. Wildschwein, Cig.
  69. prasečják, m. die Gebärmutter der Sau, C.
  70. prásẹ̑dež, m. der Ursitz, Jan. (H.).
  71. prásək, -ska, m. = prasec: praska smoditi, Levst. (Zb. sp.).
  72. prasę́tce, n. das Schweinchen, das Ferkel, Mur., Danj.- Mik.
  73. prasę̑tina, f. das Ferkelfleisch, Cig., Jan., Valj. (Rad).
  74. prasíca, f. die Sau; divja p., die Wildsau; — tudi psovka: ti prasica!
  75. prası̑čati, -am, vb. impf. neka otročja igra, BlKr.- DSv.; — prim. prasičkati se.
  76. prası̑čək, -čka, m. 1) ein männliches Ferkel; oddojni p., das Spanferkel, DZ.; — 2) zamorski p., das Meerschweinchen (cavia cobaya), Erj. (Z.); — navadni p., die gemeine Mauerassel (oniscus murarius), Erj. (Ž.).
  77. prasíčica, f. dem. prasica; 1) eine kleine Sau; — 2) die Assel, Cig.
  78. prası̑čji, adj. Sau-, Schweine-; — schweinisch, Mur.
  79. prası̑čkati se, -am se, vb. impf. = svinjkati se, svinjko biti, vzhŠt.; ( prim. Vest. I. 125.).
  80. prásíla, f. die Urkraft, Cig. (T.).
  81. prásiti se, -im se, vb. impf. gebären (von der Sau), ferkeln, Cig., Jan.
  82. prȃsji, adj. Schweine-, Štrek.; prasje meso, Z.
  83. 1. prȃsk, m. der Ritz, die Scharte, Cig., Jan.
  84. 2. prȃsk, m. der Krach, Cig., Jan.; das Gekrache: prask in tresk, Vrt.
  85. 2. prȃska, f. das Getöse, kajk.- Valj. (Rad); p. rožja, ogr.- Valj. (Rad); der Tumult (mit thätlichen Angriffen verbunden), M.; der Rummel, der Lärm, Cig., vzhŠt.; — das Scharmützel, Jan., nk.
  86. 3. prȃska, f. = drevesna veja, Hrušica (Ist.)- Erj. (Torb.); praske, Reiser, Z.; — prim. it. frasca, belaubter Ast, Mik.
  87. praskáč, m. der Krätzer (vino, katero po grlu praska), Str.
  88. 2. prȃskanje, n. das Geräusch, bes. das Geprassel, das Geknister, C.
  89. praskantẹ́ti, -ím, vb. impf. = prasketati: ogenj v brinju, plamen v slami praskanti, Dalm.
  90. 1. prȃskati, -am, vb. impf. 1) kratzen; kokoši praskajo po zemlji; pes praska po vratih; p. se za ušesi; za ušesi se boš praskal = du wirst es bereuen; — 2) = korakati: srčno dalje praska, Jurč.; = p. jo, Glas.
  91. 2. prȃskati, -am, vb. impf. ein Geräusch verursachen, Mik.; prasseln: ogenj praska, Zora.
  92. praskèt, -kę́ta, m. das Geprassel, Jan., C.
  93. prasketȃnje, n. das Prasseln, das Knistern; norčav smeh je kakor prasketanje trnja pod lonci, Dalm.
  94. prasketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. prasseln, knistern, krachen; ogenj je veselo prasketal v pečici, Zv.; puške prasketajo, nk.
  95. prȃsklja, f. das Kratzeisen, V.-Cig.; — prim. praskulja.
  96. 1. praskljáti, -ȃm, vb. impf. krauen: volno p., Cig.
  97. 2. praskljáti, -ȃm, vb. impf. knistern, Cig., Jan.
  98. práskniti, prȃsknem, vb. pf. = prasniti, Cig.
  99. praskòt, -kóta, m. = prasket, Cig., Jan.
  100. praskúlja, f. die Kratzbürste, V.-Cig.

   72.587 72.687 72.787 72.887 72.987 73.087 73.187 73.287 73.387 73.487  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA