Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (72.987-73.086)

  1. požę́nščiti, -im, vb. pf. verweiblichen, Cig.
  2. požę̑rati, -am, vb. impf. = požirati, Mur.
  3. požerẹ́ti, -ím, vb. pf. bitter (ranzig) schmecken, Gor.
  4. požerúh, m. 1) der Nimmersatt, der Vielfraß; — 2) = požirak, C.
  5. požerúhinja, f. ein gefräßiges Weib, C.
  6. požerȗn, m. der Menschenhai (squalus carcharias), Cig., Jan., Erj. (Ž.).
  7. požerúšən, -šna, adj. = požrešen, C.
  8. požerúški, adj. Vielfraß-, unersättlich.
  9. požę́ti, -žánjem, vb. pf. mit der Sichel allmählich abschneiden, absicheln, abernten; vso pšenico smo požele.
  10. požę̑tnik, m. = požetnjak, Jan.
  11. požetnják, m. das Brot, das für das Schnitterfest gebacken wird, das Erntebrot, Jan.
  12. požgánica, f. = prežgana juha, die Einbrennsuppe, Jan. (H.).
  13. požgȃnje, n. die Verbrennung.
  14. požgánka, f. = požganica, Jan.
  15. požgáti, -žgèm, vb. pf. nacheinander verbrennen; posekano grmovje p.; obleko umrlih bolnikov p.; — verfeuern, verbrennen: veliko drv p.; — = pokaditi, verrauchen: veliko tobaka p., jvzhŠt.; — niederbrennen, einäschern; mesto, vasi p.; — absengen, versengen ( v. Reif): ajdo je slana požgala, Glas.
  16. požgəčkáti, -ȃm, vb. pf. = poščegetati, Z., Dol., jvzhŠt.
  17. požìg, -žíga, m. die Verbrennung, die Einäscherung, Cig., Jan.; — = zažig, die Brandlegung, Cig., Jan.
  18. požigalíšče, n. die Verbrennungsstätte, Jan.
  19. požígati, -am, vb. impf. ad požgati; verbrennen, niederbrennen, sengen; na njivi dračje, hosto požigajo, da je rodovitnejša; sovražniki požigajo po deželi.
  20. požílka, f. = bazilika, das Basilienkraut (ocymum basilicum), C.
  21. požínjati, -am, vb. impf. ad požeti; das Getreide schneiden, Cig.
  22. požı̑njka, f. das Schnittermahl nach der Getreideernte, Cig., Gor.- Mik., C.
  23. požı̑r, m. der Schluck, Mur., Cig., Jan., C.
  24. požirák, m. 1) der Anfang der Speiseröhre, der Schlund, Guts., Mur., Cig., Jan.; kost mu je v požiraku obtičala, jvzhŠt.; — 2) der Wasserschlund, vzhŠt.
  25. požirȃłnik, m. 1) die Speiseröhre, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Erj. (Som.); — 2) ein Ort, wo das Wasser in die Erde fließt, der Wasserschlund, Cig., Savinska dol.
  26. požirȃłniški, adj. požiralniška jama, eine Schlauchhöhle, Jes.
  27. požirálọ, n. die Speiseröhre, Mur., Cig.
  28. požı̑ranje, n. das Schlucken, das Verschlucken.
  29. požiráš, m. = požeruh, Habd.- Mik.
  30. požı̑rati, -am, vb. impf. ad požreti; schlucken, verschlucken, verschlingen; težko požiram, ker me golt boli; komarje precejate, kamelo pa požirate, Valj. (Rad); oblo p., gierig fressen, Cig.; — jama vodo požira, Z.; — verzehren: ogenj požira les, Cig.; zidanje veliko denarjev požira, jvzhŠt.; — einstecken: grenke molče p., bittere Worte ruhig einstecken; debele p. = einen guten Magen haben ( fig.), Cig.
  31. požı̑rək, -rka, m. der Schluck; en p. vode.
  32. požı̑tək, -tka, m. = užitek, der Genuss, C.
  33. požíti, -žı̑jem, vb. pf. = použiti, aufzehren, Mur.
  34. požlabudráti, -ȃm, vb. pf. 1) nacheinander ableiern: svoje coprniške litanije p., Bes.; — 2) ein wenig plauschen oder schwatzen, Z., C.
  35. požlȃhtati se, -am se, vb. pf. = požlahtiti se, Cig.
  36. požláhtiti se, -im se, vb. pf. in Verwandtschaft treten, Cig.
  37. požláhtniti, -im, vb. pf. veredeln; požlahtnjeno sadje; — adeln, Jan.
  38. požlapotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. pf. = žlapotaje pojesti, požlempati, C.
  39. požlę̑dica, f. das Glatteis, Levst. (Nauk).
  40. požledíti se, -ím se, vb. pf. sich mit Eis überziehen, Z.; požlejena pot, Z.; drevje se je požledilo, Rez.- C.
  41. požlempáti, -ȃm, vb. pf. 1) schlampend aufessen, auffressen, aufsaufen, Mur., Cig., Jan., C.; — 2) ein wenig schlampend fressen oder saufen, Gor.
  42. požlę̑pica, f. 1) Wasser mit Koth und Schnee vermischt, die Patsche, Cig., Jan., C.; danes je grda p., Dol.; — 2) = požledica, poledica, das Glatteis, Cig., C., Kras, Lašče- Erj. (Torb.), jvzhŠt.
  43. požmágniti, -nem, vb. pf. = pomežkniti, Levst. (Rok.).
  44. požmáti, -žmím, vb. pf., nam. pomežati, Dict.- Mik., jvzhŠt.; požmano gledati, mit halbgeöffneten Augen schauen, Z.
  45. požmę́čati, -am, vb. impf. ad požmetiti, C.
  46. póžmek, -meka, m. die Zaunlilie (antherium liliago), Polžane v Istri- Erj. (Torb.).
  47. požmę́titi, -im, vb. pf. erschweren, C.; — požmeti se mi kaj, es fällt mir etwas beschwerlich, ogr.- C.; — beschweren: požmečena duša, ogr.- Let.
  48. požnji, adj. = poznejši, Jarn. (Sadj.).
  49. požòk, -žǫ́ka, m. der Schupf, Cig.
  50. požǫ́kati, -žǫ̑kam, vb. pf. ein wenig stupfen, Z.; mit einem spitzigen Ding ein wenig wühlen, purren, Cig.
  51. požołtẹ́ti, -ím, vb. pf. allmählich gelb werden, Jan., jvzhŠt.
  52. požołtíti, -ím, vb. pf. gelb machen, gelb färben, Cig.
  53. požrdíti, -ím, vb. pf. mit dem Wiesbaum befestigen, Cig.; p. voz, C.
  54. požrẹ̑h, m. der Fresser, der Schlemmer, Dict., Valj. (Rad); p. in pijanec, Trub.; tudi: póžrẹh, -žrẹ́ha, ("požrih" Meg., Dalm.).
  55. požrẹ́kniti, -žrẹ̑knem, vb. pf. = požreti, Ščav.- C., Mursko polje- Vest.
  56. požrẹ̑šba, f. der Fraß an Gewächsen, z. B. am Hopfen, C.
  57. požrẹ̑ščina, f. der Fraß, C.
  58. požrẹ́šən, -šna, adj. essgierig, gefräßig; p. kakor volk, Z.; — schlemmerisch, schwelgerisch, Mur., Cig., Jan.; — habgierig.
  59. požrẹ́šnica, f. ein verfressenes Weib, die Schlemmerin.
  60. požrẹ́šnik, m. ein gefräßiger Mensch, der Vielfraß; der Schlemmer.
  61. požrẹ́šnost, f. die Essgier, die Gefräßigkeit; die Schlemmerei, Fraß und Völlerei; — die Habgier.
  62. požrẹ́ti, -žrèm, vb. pf. durch die Kehle in den Magen bringen, verschlucken; koščico, iglo p.; kar je ozinil, ni mogel p. = er vermochte nicht das Unternommene auszuführen, Mur.; — auffressen: vse p., da nič ne ostane; — verschwelgen, verprassen, Cig.; — verschlingen ( fig.): vojska je mnogo ljudi požrla; pravde so mu ves denar požrle; — verbeißen: jezo p., Cig.; verschmerzen, verwinden; tega ne morem p., Cig.; marsikatero grenko sem moral požreti, manch bitteres Wort musste ich einstecken; vse krivice p., Jap. (Prid.); — besedo p. = prelomiti; še nikdar ni dane besede požrl, DSv.
  63. požŕkniti, -žȓknem, vb. pf. = požreti, ogr.- C.
  64. požȓt, adj. gefräßig: požrt volk, Gor.
  65. požŕtən, -tna, adj. = požrešen, Mur.- Cig., Jan., Glas.
  66. požȓtnež, m. = požeruh 1), Svet. (Rok.).
  67. požȓtnik, m. 1) = požeruh 1), Mur., Cig.; — 2) der Schwelger, Dalm.
  68. požrtnják, m. = požeruh 1), Cig., C.
  69. požŕtnost, f. = požrešnost: svete dni pokore s požrtnostjo onečaščevati, Cv.
  70. požúgati, -žȗgam, vb. pf. 1) drohen, Cig.; p. komu, einen bedrohen, Cig.; — 2) = užugati, bezwingen, überwinden, Cig., C., M.; übermannen, überwältigen: spanje ga je požugalo, Gor.; smeh ga je požugal, er musste lachen, Glas.
  71. požúliti, -im, vb. pf. abreiben: polomiti in p. pod, LjZv.
  72. požunəc, -nca, m. eine Art Trinkgeschirr (tudi: požonec), C.
  73. požúriti se, -im se, vb. pf. sich beeilen, Jan., nk.; — hs.
  74. požužnjáti, -ȃm, vb. pf. einige undeutliche Worte sprechen.
  75. pra-, praef. ( adv.) Ur-, ur-, Jan., nk.; po drugih slov. jezikih; (v starejših knjigah nav. pre-); naglašajo se te sestave nav. z dvojnim akcentom, ker ima "pra-" svoj poudarek.
  76. prábába, f. die Urgroßmutter, Z.; (prebaba, Meg., Mur., Cig.).
  77. prábábica, f. = prababa, nk.; (pre- Dict., Mur., Cig., Jan., C.).
  78. prábìk, -bíka, m. der Urstier (bos urus), Erj. (Ž.).
  79. prábítje, n. das Urwesen: prabitja, die Protisten, Erj. (Som.).
  80. prábratìč, -íča, m. der Großneffe, (pre-) Cig.
  81. prábratı̑čna, f. die Großnichte, (pre-) Cig., Jan.
  82. prábrátranəc, -nca, m. der Großneffe; (pre-) Jan.
  83. prábròj, -brója, m. die Primzahl, C.
  84. prȃč, m. = 2. brač, die Elle, Zora, jvzhŠt.
  85. práča, f. die Schleuder, Mur., Cig., Jan., Mik., nk.; — prim. preča, frača.
  86. prȃčar, -rja, m. der Schleuderer, Cig., Jan., nk.
  87. prȃčnik, m. der Wurfstein, der mit der Schleuder geworfen wird, Cig.
  88. prádẹ̀d, -dẹ́da, m. der Urgroßvater, nk.; ("predid", Meg., Dalm.; "predet", Alas.; preded, Habd., Mur., Cig., Jan., Jsvkr., BlKr.); prádẹd, Cv.
  89. prádẹ̑dəc, -dca, m. = praded, (prededec) Trub., Jsvkr.
  90. prádẹ̑dski, adj. urahnlich, (pred-) Cig.
  91. prádóba, f. die Urzeit, Cig. (T.), nk.
  92. prádóbən, -bna, adj. die Urzeit betreffend, nk.; pradobna zgodovina, die Urgeschichte, Cig. (T.).
  93. prádǫ̑m, m. der Ursitz, Cig. (T.).
  94. práfāktor, -rja, m. der Primfactor, Cel. (Ar.).
  95. pràg, prága, m. 1) die Schwelle: die untere Thür- oder Thorschwelle; hišni p.; črez prag stopiti; pred svojim pragom pometati, vor seiner Thüre kehren; — zgornji p., die Oberthürschwelle, C.; — das Sohlband, die Sohlbank ( arch.), Cig. (T.); — die Straßenschwelle, C., Levst. (Cest.); die Eisenbahnschwelle, C.; — po dnu struge položiti prage (Grundschwellen einziehen), Levst. (Močv.); — der Fach- oder Wehrbaum bei Wassermühlen, Cig.; der Querdamm bei Wasserleitungen, V.-Cig.; — 2) das Riff, V.-Cig.; der Katarakt, Cig. (T.), DZ.; Dneprski pragi, Vrt.; — 3) der Absatz des Berges, die Terrasse, Cig.; die Stufe ( geogr.), Cig. (T.); — 4) der Streifen bei schlechtem Haarschnitt, die Stufe, C.
  96. pragmātičən, -čna, adj. opravilen, pragmatisch, Cig., Jan., Cig. (T.); pragmatična sankcija, die pragmatische Sanction, Cig. (T.).
  97. pragmātika, f. opravilnik, die Pragmatik, Cig., Jan.
  98. prágọ̑rje, n. das Urgebirge, Cig. (T.), C.
  99. prágòzd, -gózda, m. der Urwald, Cig. (T.), C., nk.
  100. prȃh, prȃha, prahȗ, m. der Staub; p. ometati po sobi; prah je po cestah; na kolenih prah pometati pred kom, vor jemandem im Staube knieen, ZgD.; cvetni p., der Blütenstaub; zlati p., der Goldstaub; solnčni p., der Sonnenstaub: zdrobil te bom kakor solnčni prah; živi p., der Käsemilbenstaub, Cig., Z.; — das Pulver; p. za kašelj; zobni p., das Zahnpulver, Jan.; peneči p., das Brausepulver, Cig.; — das Schießpulver; = strelni p.; podkopni p., das Sprengpulver, DZ.

   72.487 72.587 72.687 72.787 72.887 72.987 73.087 73.187 73.287 73.387  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA