Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (72.887-72.986)

  1. pozę́məljn, -ljna, adj. = pozemeljski, Cig.
  2. pozę̑məljski, adj. auf der Erde vorkommend, Erd-, Erden-, irdisch; p. mah, pozemeljske rastline, pozemeljsko veselje.
  3. pozę̑məljščina, f. das Irdische, V.-Cig.
  4. pozę́mən, -mna, adj. = pozemeljski; tellurisch: pozę̑mnọ železo, Erj. (Min.); — pozemno gorovje, Landgebirge, Cig. (T.).
  5. pozę̑mica, f. = podzemljica, krompir, Tuš. (R.).
  6. pozę̑mlje, n. die Erdoberfläche, Jan. (H.).
  7. pozemljíka, f. junge, aufgeschossene Fichte oder Tanne, V.-Cig.
  8. pozemljína, f. die obere Erde, Z.; — das Niveau ( prim. pozemljinski).
  9. pozemljı̑nski, adj. p. zemljekaz, die Niveaukarte, Levst. (Cest.).
  10. pozemljúh, m. 1) der Grundstrauch, Cig.; — 2) ein irdisch gesinnter Mensch, C.
  11. pozemljúša, f. eine kriechende Pflanze, Cig.
  12. pozę́mski, adj. = pozemeljski, Jan.
  13. pózən, -zna, adj. spät; pozne ure; pozno je že; pozna jesen, der Spätherbst; — spätreifend: pozno sadje; — pozni ste, ihr seid spät gekommen, jvzhŠt.; — pozneje, später; — iz: pozden.
  14. pozíbati, -bam, -bljem, vb. pf. ein wenig wiegen oder schaukeln, M., Z.
  15. pozícija, f. položaj, postavljenje, die Position, nk.
  16. pozid, m. = pozad, C.
  17. pozídati, -am, vb. pf. 1) nach und nach erbauen, Vrt.; pozidali so svoje hiše, LjZv.; — 2) bebauen, mit Gebäuden ausfüllen: p. selišče, Cig.; — 3) durch Mauern, Bauen verbrauchen: p. vse apno, kamenje, Cig.; p. veliko denarja, Let.
  18. pozı̑dnica, f. die Mauerbank, Cig.
  19. pozijáti, -ȃm, vb. pf. 1) gierig das Maul öffnen, um etwas zu packen, C.; — 2) ein wenig gaffen: p. v koga, jemanden ein wenig angaffen, Cig.
  20. pozı̑mək, -mka, m. der Nachwinter, Cig., Jan., Cig. (T.).
  21. pozímən, -mna, adj. = pozimski, Jan. (H.).
  22. pozı̑mje, n. die Winterszeit, Z., M., Bes.
  23. pozímski, adj. wintermäßig, Winter-; pozimsko opravilo, die Winterbeschäftigung, Cig.
  24. pozı̑r, m. = ozir, die Beachtung, die Aufmerksamkeit, C., Pohl.- Valj. (Rad).
  25. pozı̑rati se, -am se, vb. impf. = ozirati se, achthaben: p. se na kaj, C., Pohl. (Km.).
  26. pozlačénje, n. die Vergoldung.
  27. pozlačílọ, n., nam. pozlatilo, Cig., Jan., C.
  28. pozlȃta, f. die Vergoldung, Mur., Cig. (T.), Erj. (Min.); v pozlato priravnan, zum Vergolden hergerichtet, DZ.
  29. pozlatár, -rja, m. der Vergolder, LjZv., nk.
  30. pozlatárski, adj. Vergolder-, nk.
  31. pozlȃtba, f. = pozlata, Cig.
  32. pozlatílọ, n. die Vergoldung, Cig., Jan.; v p. pripravljen, DZ.
  33. pozlatíti, -ím, vb. pf. vergolden; jabolka z zlato peno p.; pozlačen, vergoldet.
  34. pozlatník, m. der Vergolder, Mur., Cig.
  35. pozlóbən, -bna, adj. = zloben, C.
  36. pozmétati, -mę́čem, vb. pf. nacheinander herabwerfen.
  37. poznáčiti, -znȃčim, vb. pf. bezeichnen, Jan. (H.).
  38. poznȃłəc, -łca, m. = poznavec, nk.
  39. poznameníti, -ím, vb. pf. bezeichnen, kenntlich machen, Mur., Nov.- C.
  40. poznamenítiti se, -ı̑tim se, vb. pf. wichtig o. bedeutend werden, nk.
  41. poznȃnəc, -nca, m. = znanec, Jan. (H.).
  42. poznȃnje, n. das Kennen, die Kenntnis; poznanja vreden mož, Jurč.; p. blaga, die Warenkenntnis, Cig.; p. samega sebe, die Selbstkenntnis, Cig. (T.).
  43. poznȃtelj, m. = poznavatelj, der Kenner, Trst. (Let.).
  44. poznátən, -tna, adj. kennbar, kenntlich, Cig., Jan., DZ.
  45. poznáti, -znȃm, vb. impf. kennen; po imenu, dobro, malo p. koga; p. se, sich gegenseitig kennen, bekannt sein; že dolgo se poznava; ne p. greha, die Sünde nicht kennen; — Kenner sein: p. rastline, ptiče; — anmerken; na očeh p., an den Augen abmerken; po sledu poznam, da je bil mlad zajec; — p. se, kenntlich sein; pozna se mu na obrazu, na očeh, man merkt es ihm am Gesichte, an den Augen an; ne pozna se mu, da je 60 let star; toliko smo vina vzeli iz soda, pa se še nič ne pozna.
  46. poznátnost, f. die Kennbarkeit, Jan.
  47. póznəc, -znəca, m. der Spätlein, Valj. (Rad).
  48. pozníca, f. die Spätfrucht, Valj. (Rad); — der weibliche Herbstling, der Spätling, Cig., Jan.
  49. poznìč, -íča, m. = poznik, Cig., Jan.
  50. poznı̑čək, -čka, m. dem. poznič, Lašče- Levst. (Rok.).
  51. pozník, m. ein in später Jahreszeit geborenes Thier, der Spätling, Cig.; (pǫ̑znik), Lašče- Levst.; — (krompir) p., späte Kartoffel, LjZv.
  52. poznína, f. die Spätfrucht, Cig.; bes. das Spätgetreide, C.
  53. pozníti, -ím, vb. impf. 1) verzögern ( phys.), Cig. (T.); — 2) pozni se, es wird spät, Cig.
  54. poznják, m. der Spätflachs, Cig.
  55. poznolẹ́tən, -tna, adj. Spätsommer-: poznolẹ̑tna noč, Str.
  56. poznọ̑st, f. die Späte, Cig., Jan.
  57. poznóta, f. = poznost, Jan.
  58. pozóbati, -zǫ́bljem, vb. pf. aufpicken, (Beeren) aufessen; kokoši so zrnje pozobale; dva grozda, peščico črešenj sem pozobal; — konj je ves oves pozobal.
  59. pozòj, -zǫ́ja, m. der Drache, Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan.; das Ungeheuer, BlKr.; pózoj, -zǫ́ja, Valj. (Rad).
  60. pozojíca, f. das Drachenweibchen, kajk.- Valj. (Rad).
  61. 1. pozòr, -zóra, m. die Obacht, die Acht, Jan., Šol.; pozor! Achtung! nk., Jan., nk.; tudi: pózor, -zóra; — hs.
  62. 2. pozòr, -zóra, m. die Nachreife, Cig.
  63. pozǫ̑rək, -rka, m. pozorki, spät reifendes, nachreifendes Obst, Mik., Notr.
  64. 1. pozórən, -rna, adj. aufmerksam, Jan., nk.
  65. 2. pozórən, -rna, adj. sonnseitig, = prisojen; pozǫ̑rna stran hriba, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
  66. pozorẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) allmählich reif werden: pozorel si kakor jaz, Jurč.; — 2) noch ein wenig reifen, nachreifen, Cig.
  67. pozoríšče, n. der Schauplatz, Cig. (T.); vojno p., der Kriegsschauplatz, Cig. (T.); — hs.
  68. pozoríti, -ím, vb. pf. noch ein wenig reifen lassen, Cig.; — p. se, noch ein wenig reifen, Cig., M.
  69. pozórnost, f. die Aufmerksamkeit, Jan., nk.
  70. pozráčən, -čna, adj. in der Luft befindlich, Luft-, Cig., C., nk.; pozračna ladja, das Luftschiff, Cig.
  71. pozrȃčnica, f. voda p., das Luftwasser, Cig.
  72. pozračnína, f. das Meteor, Cig. (T.), Jes.; svetlobna p., das Lichtmeteor, Jes.
  73. pozrcálina, f. der Spiegelbeleg, h. t.- Cig. (T.).
  74. pózre, -eta, n. ( zaničlj.) ein junges Mädchen (von etwa 10—12 Jahren), C., vzhŠt., Polj.; — prim. posre.
  75. pozrẹ́ti, -zrèm, vb. pf. = pogledati: pozri name, Vod. (Pes.).
  76. poža, f., C., pogl. puža.
  77. 1. požágati, -am, vb. impf. = požigati, Rož.- Kres.
  78. 2. požȃgati, -am, vb. pf. nacheinander versägen, aufsägen, Cig.
  79. požȃlba, f. die Bemitleidung, C.
  80. požáliti, -im, vb. pf. bedauern, bereuen, Mur.; svoje grehe p., ogr.- C.
  81. požaljénje, n. die Bemitleidung, Mur., kajk.- Valj. (Rad); — die Bereuung, Mur., C.
  82. požȃr, m. 1) der Brand, die Feuersbrunst; velik p.; gozdni p., der Waldbrand, Cig., Jan.; — 2) der Ort, wo Reisig u. dgl. verbrannt worden und etwas angebaut worden ist, Z., Kor.- SlN.
  83. požȃrən, -rna, adj. auf den Brand sich beziehend, Brand-: požarna straža, die Brandwache, Jan.; požarna bramba, die Feuerwehr, nk.
  84. požaríšče, n. = pogorišče, die Brandstätte, Jan.
  85. požȃrnica, f. das Mastkraut (sagina), Medv. (Rok.).
  86. požȃrnik, m. der Feuerlöscher, Cig., C.
  87. požarnína, f. die den Abbrändlern gegebene Aushilfe, Cig.
  88. požebráti, -ȃm, vb. pf. ein Gebet ( z. B. nach Bettlerart) sprechen, C., Z.
  89. póžeg, -žę́ga, m. 1) der Ort, den man mit Feuer ausgereutet hat, C.; — 2) der Brand (am Korn), C.
  90. požę́gnati, -am, vb. pf. segnen; — pogl. blagosloviti.
  91. požę̑htanəc, -nca, m. die Laugenasche, Cig.
  92. požę̑htati, -am, vb. pf. in der Lauge einweichen, einlaugen, sechteln: perilo p.
  93. požȇlək, -lka, m. die Begierde, das Begehren, Mur., Cig.; (požełək?).
  94. poželẹ̑nje, n. die (empfundene) Begierde, das Verlangen; imeti p. po kupici vina; polteno p., die sinnliche Begierde, Cig. (T.); — nav. poželjénje.
  95. poželẹ́ti, -ím, vb. pf. p. česa, ein Verlangen nach etwas empfinden; poželel je vina; poželel je še enkrat videti očeta; — p. komu kaj, jemandem etwas anwünschen, Cig.
  96. požéljən, -ljna, adj. 1) = poželjiv, Cig.; — 2) den Wünschen entsprechend, Cig. (T.).
  97. požȇljnik, m. ein lüsterner Mann, C.
  98. požéljnost, f. = poželjivost, Cig.
  99. pǫ́žena, f. kozje ime, Erj. (Torb.).
  100. požéniti, -žę́nim, vb. pf. (Männer nacheinander) verheiraten; vse svoje sinove je poženil; — p. se, (nacheinander) heiraten (von Männern); moji vrstniki so se že vsi poženili.

   72.387 72.487 72.587 72.687 72.787 72.887 72.987 73.087 73.187 73.287  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA