Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (72.287-72.386)


  1. postrúga, f. = postrv, die Forelle, Jan., Danj.- Mik.
  2. postrugȃłnik, m. = postružek, V.-Cig.
  3. postrúgati, -gam, -žem, vb. pf. = postrgati, Z.
  4. postrȗglja, f. = strugača, C.
  5. postrȗšnik, m. severni p., der nordische Lemming (hypudaeus lemnus), Erj. (Ž.); prim. rus. pestruška.
  6. postrȗžək, -žka, m. das letzte Kind eines Ehepaares (šaljivo), V.-Cig.
  7. postrúžiti, -im, vb. pf. 1) verdrechseln, Cig.; — 2) behobeln, DZ.
  8. postrȗžka, f. 1) das aus dem letzten, zusammengeschabten Teige gemachte Brot, C.; — 2) = postružek, C.
  9. postrȗžnica, f. 1) = postružnik 1), C., M., Ščav.; — 2) = postružnik 2), Cig.
  10. postrȗžnik, m. 1) das aus zusammengeschabten Teigresten gemachte Brot, C.; — 2) das letzte Kind eines Ehepaares (šaljivo), Cig.; — 3) das Reifmesser der Böttcher, Savinska dol.
  11. postružnjáča, f. = postružnica 1), Št.- Valj. (Rad).
  12. postružnják, m. = postružnjača, kajk.- Valj. (Rad).
  13. postȓžək, -žka, m. "jed, od katere se postrže tudi lonec, ker je zadnja; zatorej se zadnji otrok zamatorevših roditeljev šaljivo tudi imenuje: postržek", Erj. (Torb.).
  14. postulāt, m. zahtevek, der Forderungssatz, das Postulat, Cig. (T.).
  15. posȗk, m. das Herumdrehen; to bo še posuk, da wird es noch eine Rauferei abgeben, Svet. (Rok.).
  16. posúkati, -kam, -čem, vb. pf. 1) durch Drehen (Zwirnen) aufbrauchen: p. vso prejo, Cig.; — 2) (ein wenig) drehen; brada s posukano dlako, Glas.; — ein wenig quirlen, abrühren: posukana juha, posukan močnik, Kr.
  17. posúmnjati, -am, vb. pf. einen Verdacht schöpfen, nk.
  18. posȗnək, -nka, m. der Schupf, DZ.
  19. posúniti, -sȗnem, vb. pf. 1) ein wenig stoßen, Cig., Z.; — 2) verschlingen, aufessen, C.
  20. posúšanje, n. das Trocknen, Cig.
  21. posúšati, -am, vb. impf. ad posušiti; vertrocknen machen, Cig.; reke posušaš, Trub.
  22. posušénje, n. 1) die Trockenlegung, Cig.; — 2) die Verdorrung, Cig.; die Versiegung, Cig.
  23. posušíti, -ím, vb. pf. 1) trocken werden lassen, trocknen; seno, perilo p.; veter je posušil ceste; entwässern, trocken legen; p. močvirje; dörren: veliko sadja p., posušeno sadje; v dimu p., selchen, räuchern; ausleeren und dadurch trocken werden lassen: posušili smo sode, Cig.; — erschöpfen, Jan.; p. banko, die Bank sprengen, Cig.; — p. se, trocken werden; seno, perilo se je posušilo; studenci so se posušili; drevo se je posušilo (ist verdorrt); mošnja se je posušila (ist leer geworden); — 2) mager machen: skrbi so ga posušile, Cig.; p. se (o človeku), mager werden.
  24. posúti, * -spèm, (-sújem), vb. pf. 1) mit trockenen Dingen beschütten; cesto p. (beschottern); s kamenjem koga p., jemanden steinigen, Trub., Dalm., Krelj, Jsvkr.; Posuli so ga s kamenjem, Npes.- Kres; — 2) verstreuen: ves ječmen živadi p., Cig.; — 3) p. se, abrutschen, abrieseln (o pesku), Cig.; — verschüttet werden, einstürzen: jama se je posula, Cig.
  25. pošálica, f. das Späßchen, Cig. (T.); hs.
  26. pošáliti se, -šȃlim se, vb. pf. sich einen Scherz erlauben, ein wenig scherzen.
  27. pošantáti, -ȃm, vb. pf. hinkend einige Schritte machen, Z., jvzhŠt.
  28. pošȃst, f. 1) das Gespenst, Mur., Cig., Jan., Trub., Dalm.; pošasti so se jim prikazale, Škrinj.- Valj. (Rad); — das Ungeheuer, das Scheusal; ubijavec celo jenja človek biti, pošast je, Ravn.- Valj. (Rad); psovka: peklenska p.; ti grda pošast! du abscheuliches Ding! — 2) das Ungeziefer, C.; — 3) das Miasma, Z., Mik.; — 4) der Schnupfen, der Strauchen, Cig., Jan., C., Soška dol.- Erj. (Torb.), Tolm.- M.; pošast ali nahod, Vrtov. (Km. k.).
  29. pošástən, -stna, adj. 1) gespenstisch; p. ples, Greg.; — scheußlich, monströs, Cig., Jan.; — 2) verschnupft, Z.; kdor hoče kako vino poznati, mora biti čistih ust in nič pošasten ali zadnit, Vrtov. (Vin.).
  30. poščȃga, f. eine Art brauner Frosch, Št.- Mur., Cig., C.
  31. poščȃglja, f. = poščaga, C.
  32. poščebetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. ein wenig schwatzen, Zora.
  33. poščę́diti, -im, vb. pf. verschonen: p. koga, C.; prim. hs. poštediti.
  34. poščəgətáti, -ətȃm, -áčem, (-ę́čem), vb. pf. ein wenig kitzeln.
  35. poščekáti, -ȃm, vb. pf. = pomolsti, Jarn.
  36. poščəmẹ́ti, -ím, vb. pf. ein wenig brennen (= brennenden Schmerz verursachen), Z.
  37. poščénje, n. das Fasten, M.
  38. poščę́tati, -am, vb. pf. abbürsten, Mik.
  39. poščę́titi, -im, vb. pf. abbürsten, Cig.
  40. poščípati, -pam, -pljem, vb. pf. nacheinander abzwicken; glave žrebljem s kleščami p.; — poščipano grozdje = der Mosler, vzhŠt.
  41. poščúkniti, -ščȗknem, vb. pf. = podščukniti, Dict.
  42. poščúti, -ščújem, vb. pf. ein wenig hetzen; — aufhetzen, Jan.
  43. pošentáti, -ȃm, vb. pf. mit dem Worte šent ein wenig fluchen, Z.
  44. pošę́pati, -pam, vb. pf. 1) hinkend einige Schritte machen; — 2) = pošepiti, Cig.; — 3) (nacheinander) lahm werden, Jan. (H.).
  45. pošəpèt, -pę́ta, m. die Zuflüsterung, LjZv.
  46. pošəpətáti, -ətȃm, (-ę́čem), vb. pf. zuflüstern; p. komu kaj; ( praes. pošəpáčem, prim. Cv. X. 9.).
  47. pošę́piti, -im, vb. pf. vertreten, schief treten: p. črevlje, Z., Mik.
  48. pošə̀pniti, -nem, vb. pf. = pošepetati, nk.; (pravilno bi bilo: pošəpníti, pošápnem; prim. Cv. X.).
  49. pošəptáti, -ȃm, vb. pf. = pošepetati.
  50. pošę̑stək, -stka, m. der Hingang, kajk.- Valj. (Rad).
  51. pošestę́riti, -ę̑rim, vb. pf. versechsfachen, Cig.
  52. pošestíłən, -łna, adj. zirkelmäßig, V.-Cig.; — prim. šestilo.
  53. pošestíliti, -ı̑lim, vb. pf. abzirkeln, Cig.
  54. pošestje, n. der Hingang: Kristusovo p., ogr.- C.; (pošestjè?).
  55. pošę̑stnica, f. po šest škatel druga v drugi, Rib.- Cig.
  56. 1. pošèt, -šę́ta, m. der Spaziergang, Cig.
  57. 2. pošę̑t, m. der Zollstab, Cig., Jan., Kr.; prim. it. passetto = pol sežnja.
  58. pošę́tati se, -tam, -čem se, vb. pf. einen Spaziergang machen, Zora.
  59. pošibíti, -ím, vb. pf. beugen: pošibljena kolena, Telov.; — sneg pošibi drevje (beugt nieder), Lašče- Levst. (Rok.); — p. se, wanken: noge se mu pošibe, Erj. (Izb. sp.); — ( fig.) umstimmen: ni se dal pošibiti, Glas.
  60. pošı̑brati, -am, vb. pf. s šibrami izpolniti, mit kleinen Steintrümmern ausfüllen: zid p., Z.
  61. pošíkniti, -šı̑knem, vb. pf. mit einem dünnen Gegenstande schlagen: p. koga s šibo, z bičem, Zora, Dol., jvzhŠt.
  62. pošiljáč, m. der Versender, DZ.
  63. pošiljalíšče, n. der Versendungsort, DZ.
  64. pošíljanəc, -nca, m. der Sendling, Cig., Jan.; — die Ordonanz, Cig.
  65. pošíljanje, n. das Schicken, das Versenden.
  66. pošiljȃtelj, m. der Übersender, der Einsender, Jan.
  67. pošíljati, -am, vb. impf. ad poslati; schicken, senden; pisma p. komu; otroka v šolo p.; p. po koga; Bog nam nesreče pošilja.
  68. pošı̑ljka, f. das Gesendete, die Sendung, DZ., C.; poštne pošiljke, DZ.; srečno je dospela pošiljka na Dunaj, Navr. (Kop. sp.).
  69. pošíniti, -šı̑nem, vb. pf. 1) = pošibiti: p. se, sich (unter einer Last) senken: strop se je pošinil, Dol.- Levst. (Rok.), Erj. (Torb.); pošinjen = sključen, grbast, Podkrnci- Erj. (Torb.); — pošinjen = potuhnjen, tückisch, duckmäuserisch, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — 2) pot me pošine, ich fange an zu schwitzen, Fr.- C.; — nam. pošibniti; prim. šiba, šibiti se.
  70. pošìp, -šípa, m. = pošipon, Mur.
  71. pošipǫ̑n, m. = šipon, SlGor.- Erj. (Torb.), Trumm.
  72. pošíti, -šı̑jem, vb. pf. 1) nacheinander fertig nähen oder vernähen, aufnähen; vse p., kar je bilo raztrgano; — 2) durch Nähen verbrauchen ( z. B. den Zwirn), Cig.
  73. poškȃlički, adv. schief, quer, C.
  74. poškaliti se, -im se, vb. pf. gleiten, rutschen, C.; igla se v golt poškali, ogr.- C.
  75. poškȃlj, adv. schief, schräge, Št.- Cig., C.; steza na poškalj, Mik.
  76. poškatiti se, -im se, vb. pf. verderben, misslingen, C., Z.
  77. poškẹ̑t, f. v kletvicah = šembran človek, šembrana reč: ti pošket ti! (reče se pri kaki neugodnosti), Dol.; pošket! petdeset let uže služim to hišo, Jurč.
  78. poškíliti, -škı̑lim, vb. pf. einen schielenden Blick werfen, hinschielen: p. kam, na koga (kaj); (poškileti, -im, LjZv.).
  79. poškǫ̑da, f. = poškodba, Dict.
  80. poškǫ̑dba, f. die Beschädigung; huda (težka) telesna p., schwere körperliche Beschädigung, Cig.
  81. poškǫ́dən, -dna, adj. gern Schaden verursachend, schädlich, Dict., Jan.; ti poškodna stvar, ti! jvzhŠt.; poškǫ̑dni maček, C.
  82. poškǫ́diti, -škǫ̑dim, vb. pf. = poškodovati, Mur.
  83. poškọ̑pati, -am, vb. pf. = v škopnike podelati (slamo), Polj.
  84. poškrábati, -am, vb. pf. ein wenig kratzen: p. se po glavi, C.
  85. poškrȃpati, -pam, -pljem, vb. impf. = poškrapljati, C.
  86. poškrȃpljati, -am, vb. impf. ad poškropiti; bespritzen, besprengen, Mur., Jan.
  87. poškrílati, -am, vb. pf. pflastern, Blc.-C.; — prim. škril, skril.
  88. poškrípati, -pam, -pljem, vb. pf. ein wenig knarren, knirschen; z zobmi p.
  89. poškrípniti, -škrı̑pnem, vb. pf. einen Knarr- oder Knirschlaut hören lassen, C., M.
  90. poškrobotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. pf. ein wenig rasseln, ein Geräusch machen: s škatlo, v kateri je penezov, p.
  91. poškropíti, -ím, vb. pf. bespritzen; p. grede na vrtu; p. koga z blatom.
  92. pošlápati, -am, vb. pf. vertreten, eintreten: črevlje p., Cig.
  93. pošlátati, -šlȃtam, vb. pf. antasten, anfühlen, greifen; žilo p., den Puls begreifen, Cig.
  94. pošlȃtkati, -am, vb. pf. sanft betasten, Cig.
  95. pošlátniti, -šlȃtnem, vb. pf. betasten, Mur.
  96. pošle, adv. = potem, Npes.-Schein.
  97. pošlẹ̑d, pošlẹ̑di, adv. = posle, potem, ( nam. posled, posledi) Podkrnci- Erj. (Torb.).
  98. pošlẹ̑nčək, -čka, m. ( nam. poslednjiček?) das Überbleibsel, Jarn.
  99. pǫ̑šta, f. 1) die Post; pismo na pošto nesti, s pošte prinesti; na pošti pismo leži; s pošto se voziti; po pošti poslati, durch die Post schicken; vozna p., die Fahrpost, Cig.; pisemska p., die Briefpost, Cig.; ježna p., die Reitpost, Cig.; selska p., die Landpost, DZ.; peš pošta, die Fußbotenpost, V.-Cig.; posebna p., die Extrapost, Cig.; — tri pošte od tod, drei Posten von hier, Cig.; — 2) die Nachricht: pošto poslati; — pošte nositi, prenašati, Posten tragen, klatschen, Leute ausrichten.
  100. 1. poštȃjna, f. die Bastei, Rog.- Valj. (Rad), Jsvkr., Kremp.- C.; ("postajnja", Meg.); — iz nem.

   71.787 71.887 71.987 72.087 72.187 72.287 72.387 72.487 72.587 72.687  



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA