Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
v (72.287-72.386)
-
postrúga, f. = postrv, die Forelle, Jan., Danj.- Mik.
-
postrugȃłnik, m. = postružek, V.-Cig.
-
postrúgati, -gam, -žem, vb. pf. = postrgati, Z.
-
postrȗglja, f. = strugača, C.
-
postrȗšnik, m. severni p., der nordische Lemming (hypudaeus lemnus), Erj. (Ž.); — prim. rus. pestruška.
-
postrȗžək, -žka, m. das letzte Kind eines Ehepaares (šaljivo), V.-Cig.
-
postrúžiti, -im, vb. pf. 1) verdrechseln, Cig.; — 2) behobeln, DZ.
-
postrȗžka, f. 1) das aus dem letzten, zusammengeschabten Teige gemachte Brot, C.; — 2) = postružek, C.
-
postrȗžnica, f. 1) = postružnik 1), C., M., Ščav.; — 2) = postružnik 2), Cig.
-
postrȗžnik, m. 1) das aus zusammengeschabten Teigresten gemachte Brot, C.; — 2) das letzte Kind eines Ehepaares (šaljivo), Cig.; — 3) das Reifmesser der Böttcher, Savinska dol.
-
postružnjáča, f. = postružnica 1), Št.- Valj. (Rad).
-
postružnják, m. = postružnjača, kajk.- Valj. (Rad).
-
postȓžək, -žka, m. "jed, od katere se postrže tudi lonec, ker je zadnja; zatorej se zadnji otrok zamatorevših roditeljev šaljivo tudi imenuje: postržek", Erj. (Torb.).
-
postulāt, m. zahtevek, der Forderungssatz, das Postulat, Cig. (T.).
-
posȗk, m. das Herumdrehen; to bo še posuk, da wird es noch eine Rauferei abgeben, Svet. (Rok.).
-
posúkati, -kam, -čem, vb. pf. 1) durch Drehen (Zwirnen) aufbrauchen: p. vso prejo, Cig.; — 2) (ein wenig) drehen; brada s posukano dlako, Glas.; — ein wenig quirlen, abrühren: posukana juha, posukan močnik, Kr.
-
posúmnjati, -am, vb. pf. einen Verdacht schöpfen, nk.
-
posȗnək, -nka, m. der Schupf, DZ.
-
posúniti, -sȗnem, vb. pf. 1) ein wenig stoßen, Cig., Z.; — 2) verschlingen, aufessen, C.
-
posúšanje, n. das Trocknen, Cig.
-
posúšati, -am, vb. impf. ad posušiti; vertrocknen machen, Cig.; reke posušaš, Trub.
-
posušénje, n. 1) die Trockenlegung, Cig.; — 2) die Verdorrung, Cig.; die Versiegung, Cig.
-
posušíti, -ím, vb. pf. 1) trocken werden lassen, trocknen; seno, perilo p.; veter je posušil ceste; entwässern, trocken legen; p. močvirje; dörren: veliko sadja p., posušeno sadje; v dimu p., selchen, räuchern; ausleeren und dadurch trocken werden lassen: posušili smo sode, Cig.; — erschöpfen, Jan.; p. banko, die Bank sprengen, Cig.; — p. se, trocken werden; seno, perilo se je posušilo; studenci so se posušili; drevo se je posušilo (ist verdorrt); mošnja se je posušila (ist leer geworden); — 2) mager machen: skrbi so ga posušile, Cig.; p. se (o človeku), mager werden.
-
posúti, * -spèm, (-sújem), vb. pf. 1) mit trockenen Dingen beschütten; cesto p. (beschottern); s kamenjem koga p., jemanden steinigen, Trub., Dalm., Krelj, Jsvkr.; Posuli so ga s kamenjem, Npes.- Kres; — 2) verstreuen: ves ječmen živadi p., Cig.; — 3) p. se, abrutschen, abrieseln (o pesku), Cig.; — verschüttet werden, einstürzen: jama se je posula, Cig.
-
pošálica, f. das Späßchen, Cig. (T.); — hs.
-
pošáliti se, -šȃlim se, vb. pf. sich einen Scherz erlauben, ein wenig scherzen.
-
pošantáti, -ȃm, vb. pf. hinkend einige Schritte machen, Z., jvzhŠt.
-
pošȃst, f. 1) das Gespenst, Mur., Cig., Jan., Trub., Dalm.; pošasti so se jim prikazale, Škrinj.- Valj. (Rad); — das Ungeheuer, das Scheusal; ubijavec celo jenja človek biti, pošast je, Ravn.- Valj. (Rad); psovka: peklenska p.; ti grda pošast! du abscheuliches Ding! — 2) das Ungeziefer, C.; — 3) das Miasma, Z., Mik.; — 4) der Schnupfen, der Strauchen, Cig., Jan., C., Soška dol.- Erj. (Torb.), Tolm.- M.; pošast ali nahod, Vrtov. (Km. k.).
-
pošástən, -stna, adj. 1) gespenstisch; p. ples, Greg.; — scheußlich, monströs, Cig., Jan.; — 2) verschnupft, Z.; kdor hoče kako vino poznati, mora biti čistih ust in nič pošasten ali zadnit, Vrtov. (Vin.).
-
poščȃga, f. eine Art brauner Frosch, Št.- Mur., Cig., C.
-
poščȃglja, f. = poščaga, C.
-
poščebetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. ein wenig schwatzen, Zora.
-
poščę́diti, -im, vb. pf. verschonen: p. koga, C.; — prim. hs. poštediti.
-
poščəgətáti, -ətȃm, -áčem, (-ę́čem), vb. pf. ein wenig kitzeln.
-
poščekáti, -ȃm, vb. pf. = pomolsti, Jarn.
-
poščəmẹ́ti, -ím, vb. pf. ein wenig brennen (= brennenden Schmerz verursachen), Z.
-
poščénje, n. das Fasten, M.
-
poščę́tati, -am, vb. pf. abbürsten, Mik.
-
poščę́titi, -im, vb. pf. abbürsten, Cig.
-
poščípati, -pam, -pljem, vb. pf. nacheinander abzwicken; glave žrebljem s kleščami p.; — poščipano grozdje = der Mosler, vzhŠt.
-
poščúkniti, -ščȗknem, vb. pf. = podščukniti, Dict.
-
poščúti, -ščújem, vb. pf. ein wenig hetzen; — aufhetzen, Jan.
-
pošentáti, -ȃm, vb. pf. mit dem Worte šent ein wenig fluchen, Z.
-
pošę́pati, -pam, vb. pf. 1) hinkend einige Schritte machen; — 2) = pošepiti, Cig.; — 3) (nacheinander) lahm werden, Jan. (H.).
-
pošəpèt, -pę́ta, m. die Zuflüsterung, LjZv.
-
pošəpətáti, -ətȃm, (-ę́čem), vb. pf. zuflüstern; p. komu kaj; ( praes. pošəpáčem, prim. Cv. X. 9.).
-
pošę́piti, -im, vb. pf. vertreten, schief treten: p. črevlje, Z., Mik.
-
pošə̀pniti, -nem, vb. pf. = pošepetati, nk.; (pravilno bi bilo: pošəpníti, pošápnem; prim. Cv. X.).
-
pošəptáti, -ȃm, vb. pf. = pošepetati.
-
pošę̑stək, -stka, m. der Hingang, kajk.- Valj. (Rad).
-
pošestę́riti, -ę̑rim, vb. pf. versechsfachen, Cig.
-
pošestíłən, -łna, adj. zirkelmäßig, V.-Cig.; — prim. šestilo.
-
pošestíliti, -ı̑lim, vb. pf. abzirkeln, Cig.
-
pošestje, n. der Hingang: Kristusovo p., ogr.- C.; (pošestjè?).
-
pošę̑stnica, f. po šest škatel druga v drugi, Rib.- Cig.
-
1. pošèt, -šę́ta, m. der Spaziergang, Cig.
-
2. pošę̑t, m. der Zollstab, Cig., Jan., Kr.; — prim. it. passetto = pol sežnja.
-
pošę́tati se, -tam, -čem se, vb. pf. einen Spaziergang machen, Zora.
-
pošibíti, -ím, vb. pf. beugen: pošibljena kolena, Telov.; — sneg pošibi drevje (beugt nieder), Lašče- Levst. (Rok.); — p. se, wanken: noge se mu pošibe, Erj. (Izb. sp.); — ( fig.) umstimmen: ni se dal pošibiti, Glas.
-
pošı̑brati, -am, vb. pf. s šibrami izpolniti, mit kleinen Steintrümmern ausfüllen: zid p., Z.
-
pošíkniti, -šı̑knem, vb. pf. mit einem dünnen Gegenstande schlagen: p. koga s šibo, z bičem, Zora, Dol., jvzhŠt.
-
pošiljáč, m. der Versender, DZ.
-
pošiljalíšče, n. der Versendungsort, DZ.
-
pošíljanəc, -nca, m. der Sendling, Cig., Jan.; — die Ordonanz, Cig.
-
pošíljanje, n. das Schicken, das Versenden.
-
pošiljȃtelj, m. der Übersender, der Einsender, Jan.
-
pošíljati, -am, vb. impf. ad poslati; schicken, senden; pisma p. komu; otroka v šolo p.; p. po koga; Bog nam nesreče pošilja.
-
pošı̑ljka, f. das Gesendete, die Sendung, DZ., C.; poštne pošiljke, DZ.; srečno je dospela pošiljka na Dunaj, Navr. (Kop. sp.).
-
pošíniti, -šı̑nem, vb. pf. 1) = pošibiti: p. se, sich (unter einer Last) senken: strop se je pošinil, Dol.- Levst. (Rok.), Erj. (Torb.); pošinjen = sključen, grbast, Podkrnci- Erj. (Torb.); — pošinjen = potuhnjen, tückisch, duckmäuserisch, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — 2) pot me pošine, ich fange an zu schwitzen, Fr.- C.; — nam. pošibniti; prim. šiba, šibiti se.
-
pošìp, -šípa, m. = pošipon, Mur.
-
pošipǫ̑n, m. = šipon, SlGor.- Erj. (Torb.), Trumm.
-
pošíti, -šı̑jem, vb. pf. 1) nacheinander fertig nähen oder vernähen, aufnähen; vse p., kar je bilo raztrgano; — 2) durch Nähen verbrauchen ( z. B. den Zwirn), Cig.
-
poškȃlički, adv. schief, quer, C.
-
poškaliti se, -im se, vb. pf. gleiten, rutschen, C.; igla se v golt poškali, ogr.- C.
-
poškȃlj, adv. schief, schräge, Št.- Cig., C.; steza na poškalj, Mik.
-
poškatiti se, -im se, vb. pf. verderben, misslingen, C., Z.
-
poškẹ̑t, f. v kletvicah = šembran človek, šembrana reč: ti pošket ti! (reče se pri kaki neugodnosti), Dol.; pošket! petdeset let uže služim to hišo, Jurč.
-
poškíliti, -škı̑lim, vb. pf. einen schielenden Blick werfen, hinschielen: p. kam, na koga (kaj); (poškileti, -im, LjZv.).
-
poškǫ̑da, f. = poškodba, Dict.
-
poškǫ̑dba, f. die Beschädigung; huda (težka) telesna p., schwere körperliche Beschädigung, Cig.
-
poškǫ́dən, -dna, adj. gern Schaden verursachend, schädlich, Dict., Jan.; ti poškodna stvar, ti! jvzhŠt.; poškǫ̑dni maček, C.
-
poškǫ́diti, -škǫ̑dim, vb. pf. = poškodovati, Mur.
-
poškọ̑pati, -am, vb. pf. = v škopnike podelati (slamo), Polj.
-
poškrábati, -am, vb. pf. ein wenig kratzen: p. se po glavi, C.
-
poškrȃpati, -pam, -pljem, vb. impf. = poškrapljati, C.
-
poškrȃpljati, -am, vb. impf. ad poškropiti; bespritzen, besprengen, Mur., Jan.
-
poškrílati, -am, vb. pf. pflastern, Blc.-C.; — prim. škril, skril.
-
poškrípati, -pam, -pljem, vb. pf. ein wenig knarren, knirschen; z zobmi p.
-
poškrípniti, -škrı̑pnem, vb. pf. einen Knarr- oder Knirschlaut hören lassen, C., M.
-
poškrobotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. pf. ein wenig rasseln, ein Geräusch machen: s škatlo, v kateri je penezov, p.
-
poškropíti, -ím, vb. pf. bespritzen; p. grede na vrtu; p. koga z blatom.
-
pošlápati, -am, vb. pf. vertreten, eintreten: črevlje p., Cig.
-
pošlátati, -šlȃtam, vb. pf. antasten, anfühlen, greifen; žilo p., den Puls begreifen, Cig.
-
pošlȃtkati, -am, vb. pf. sanft betasten, Cig.
-
pošlátniti, -šlȃtnem, vb. pf. betasten, Mur.
-
pošle, adv. = potem, Npes.-Schein.
-
pošlẹ̑d, pošlẹ̑di, adv. = posle, potem, ( nam. posled, posledi) Podkrnci- Erj. (Torb.).
-
pošlẹ̑nčək, -čka, m. ( nam. poslednjiček?) das Überbleibsel, Jarn.
-
pǫ̑šta, f. 1) die Post; pismo na pošto nesti, s pošte prinesti; na pošti pismo leži; s pošto se voziti; po pošti poslati, durch die Post schicken; vozna p., die Fahrpost, Cig.; pisemska p., die Briefpost, Cig.; ježna p., die Reitpost, Cig.; selska p., die Landpost, DZ.; peš pošta, die Fußbotenpost, V.-Cig.; posebna p., die Extrapost, Cig.; — tri pošte od tod, drei Posten von hier, Cig.; — 2) die Nachricht: pošto poslati; — pošte nositi, prenašati, Posten tragen, klatschen, Leute ausrichten.
-
1. poštȃjna, f. die Bastei, Rog.- Valj. (Rad), Jsvkr., Kremp.- C.; ("postajnja", Meg.); — iz nem.
71.787 71.887 71.987 72.087 72.187 72.287 72.387 72.487 72.587 72.687
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani