Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (7.201-7.300)

  1. enoosnǫ́vən, -vna, adj. einbasisch: enoosnovna kislina, einbasische Säure, Cig. (T.).
  2. enoslǫ́včən, -čna, adj. = enozložen, Jan.
  3. enostávən, -vna, adj. einfach (nicht zusammengesetzt), C., Tuš. (B.), Cel. (Ar.), nk.; enostavna svetloba, Žnid.; — hs.
  4. enostrȃnstvọ, n. die Parteilichkeit, C., nk.
  5. enovę̑rəc, -rca, m. = enovernik, Cig., Jan.
  6. enovę̑rnik, m. enoverniki, die Glaubensgenossen, Cig. (T.); — po stsl.
  7. enovę̑rstvọ, n. die Glaubensgemeinschaft, Cig. (T.).
  8. enovésəłn, -səłna, adj. einrudrig, Cig.
  9. enovı̑t, adj. einfach, nicht zusammengesetzt: enoviti delek, das Atom, enovito delajoč, einfach wirkend, h. t.- Cig. (T.); solnčna svetloba ni enovita, Žnid.; enovita stanica, einfache Zelle, Erj. (Som.).
  10. enovı̑tost, f. die Einfachheit, Cig. (T.).
  11. enovǫ́ljən, -ljna, adj. einträchtig, einmüthig, C., Z.
  12. enovǫ́ljnost, f. die Eintracht, die Einmüthigkeit, Cig., C.
  13. enovǫ́ljščina, f. = enovoljnost, C.
  14. enovprę́žən, -žna, adj. einspännig, Jan.
  15. enovprę̑žnik, m. der Einspänner, Jan.
  16. enovr̀st, -vŕsta, adj. = enovrsten, Jan.
  17. enovŕstən, -stna, adj. einreihig, Cig., Jan.; — einartig, gleichartig, Cig., Jan.
  18. enovŕstnost, f. die Gleichartigkeit, Jan.
  19. enozvǫ́čən, -čna, adj. eintönig, Jan., Cig. (T.), Let.
  20. enozvǫ̑čje, n. die Eintönigkeit, Cig. (T.).
  21. enozvòk, -zvǫ́ka, adj. = enozvočen; enozvoki glasovi, SlN.
  22. enožę̑nstvọ, n. die Monogamie, Cig., Jan., nk.
  23. estetikováti, -ȗjem, vb. impf. sich mit Aesthetik beschäftigen: e. in kritikovati, Zv.
  24. ētrov, adj. Aether-: etrova soparica, Aetherdämpfe, Levst. (Nauk).
  25. evangēlij, m. das Evangelium.
  26. evangēlijčan, m. = evangelijec, (evangeljčan) Zora.
  27. evangēlijəc, -jca, m. der Evangelische, (-ləc, Cig., -ljəc, Jan.).
  28. evangēlijski, adj. evangelisch, Cig.
  29. evangēlik, m. der Evangelische, Cig.
  30. evangelīst, m. der Evangelist.
  31. evangēlj, m. = evangelij.
  32. evangēlje, n. = evangelij, Krelj.
  33. evangēljski, adj. = evangelijski.
  34. evčȗnəc, -nca, m. die Pfuhlschnepfe, der Sumpfwader (limosa melanura), Frey. (F.).
  35. eventuālən, -lna, adj. (o tem, kar bi se utegnilo zgoditi), eventuell, Cig. (T.); eventualna prememba, DZkr.
  36. eventuēlən, -lna, adj. = eventualen, nk.
  37. evfemīzəm, -zma, m. lepši, blažji izraz namestu pravega, pa ostrega, spotekljivega, der Euphemismus, Cig.
  38. evfonı̑ja, f. blagoglasje, die Euphonie, Cig.
  39. èvo, interj. sieh da! Prip.- Mik., nk.; — hs.
  40. fābrištvọ, n. das Fabrikswesen, Cig., Jan.
  41. fantávati, -am, vb. impf. = fantovati, Štrek.
  42. 1. fantovȃnje, n. das Burschenleben; das Nachtschwärmen, M.
  43. 2. fantovȃnje, n. die Rache, Volk.- M.
  44. 1. fantováti, -ȗjem, vb. impf. 1) burschenmäßig sich benehmen, ein Burschenleben führen: nachts herumschwärmen, M.; — 2) (o dekletih) mit Burschen herumschwärmen, C.
  45. 2. fantováti se, -ȗjem se, vb. impf. sich rächen, Mur.
  46. fántovski, adj. 1) Burschen-, burschenhaft; fantovsko življenje, das Burschenleben; fantovske pesni, Burschenlieder; fantovska, der Jugendstreich, Cig.; — fantovska, ein Mädchen, das sich mit Burschen abgibt, Ip.- Mik.; preveč je fantovska, LjZv.; — 2) Junggesellen-.
  47. fántovstvọ, n. 1) der Burschenstand, das Burschenleben; — 2) die Junggesellenschaft, Cig.
  48. fántovščina, f. 1) die Burschenschaft, die Burschen, Cig., M.; — 2) kar mora mlad fant drugim fantom plačati, da sme ž njimi fantovati, Štrek.
  49. farizējstvọ, n. das Pharisäerthum, der Pharisäismus.
  50. fárjevəc, -vca, m. das Pfaffenkäppchen (evonymus), vzhŠt.- C.
  51. farovščák, m. eine pfarrliche Wirtschaftsrealität, Mur.
  52. fárovški, adj. zum Pfarrhof gehörig, pfarrhöflich.
  53. fárovž, m. das Pfarrhaus, der Pfarrhof; — prim. nem. Pfarrhaus.
  54. fȃrstvọ, n. das Pfaffenthum, Jan.; — das Priesterthum, Dalm.
  55. federatīvən, -vna, adj. zavezen, föderativ, Jan., nk.
  56. fētištvọ, n. der Fetischdienst, Cig. (T.).
  57. fēvd, m. das Lehen, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — iz it. feudo.
  58. fēvdən, -dna, adj. Lehens-, Feudal-, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; fevdna prisega, der Lehenseid, Jan.; fevdno pravo, das Feudalrecht, Cig., Jan.
  59. fēvdnik, m. der Lehensträger, der Lehensmann, Cig., Jan.
  60. fēvdnost, f. die Lehenbarkeit, Cig.
  61. fēvdstvọ, n. das Lehenwesen, Cig., Jan., Cig. (T.).
  62. fígov, adj. Feigen-; figovo drevo, der Feigenbaum; figovo pero, das Feigenblatt.
  63. fígovəc, -vca, m. der Feigenbaum (ficus carica), Tuš. (R.).
  64. filologovȃnje, n. pečanje s filologijo, Str.
  65. filozofováti, -ȗjem, vb. impf. philosophieren, Cig. (T.).
  66. fižǫ̑lov, adj. Fisolen-; fižolova juha, die Fisolensuppe.
  67. fižǫ̑lovəc, -vca, m. der Fisolenliebhaber (šaljiva beseda), LjZv.
  68. fižolovína, f. das Fisolenstroh, Jan., C.
  69. fižǫ̑lovka, f. 1) die Fisolenstange, Notr.; — 2) die Fisolensuppe, Notr.; — 3) = fižolovina, Jan.
  70. flamovína, f. = flam, Št.- C.
  71. flāvta, f. die Flöte, Cig., Jan.; — prim. it. flauto.
  72. flāvtar, -rja, m. 1) der Flötenmacher, Cig.; — 2) der Flötenbläser, Zora.
  73. flāvtən, -tna, adj. Flöten-, Cig.
  74. flāvtica, f. dem. flavta, Cig.
  75. flavtīst, m. der Flötenbläser, der Flautist, Cig.
  76. fleksīvən, -vna, adj. = pregibalen: fleksivni jeziki, flexive, flectierende Sprachen, Cig. (T.).
  77. flīntov, adj. flintovo steklo, das Flintglas, Žnid.
  78. fluorovȃnje, n. = fluorescencija, Cig. (T.).
  79. fōsforov, adj. Phosphor-, Jan.; fosforova kislina, die Phosphorsäure, Cig. (T.).
  80. fotı̑v, m. der Bastard, ogr.- Valj. (Rad); — prim. madž. fattyú, Mik. (Et.).
  81. francozljìv, -íva, adj. mit der Lustseuche behaftet, Cig., C.
  82. francozováti, -ȗjem, vb. impf. französische Wörter in der Rede gebrauchen, Preš.
  83. fránjevəc, -vca, m. = frančiškan, Let.; — hs.
  84. frfolẹ́vati, -am, vb. impf. zu flattern pflegen, flattern, Let., Zora.
  85. frfrȃvəc, -vca, m. 1) der Hudler, Cig.; — flatterhafter Mensch, Fr.- C.; — 2) der Plauderer, C.
  86. frfrȃvka, f. 1) flatterhaftes, leichtsinniges Mädchen, M.; — 2) eine Art Pfeifchen aus Birkenrinde, Mur.
  87. frivōlən, -lna, adj. lahkomiseln ali objesten v važnih, svetih rečeh, frivol, Cig. (T.), nk.
  88. frivōlnost, f. die Frivolität, Cig. (T.), nk.
  89. fŕkavəc, -vca, m. leichtsinniges Bürschlein, Cig., Slom.- C., M.
  90. frljàv, -áva, adj. kraus: frljavi lasje, Fr.- C.
  91. frtȃvək, -vka, m., Gor., pogl. vrtavek.
  92. frtȃvka, f., Gor., pogl. vrtavka.
  93. fúrovž, m. zmečkan krompir z mlekom, Gor.; — prim. furež.
  94. gabę́čljiv, adj. = gaben, C.
  95. gabežljìv, -íva, adj. ekelhaft, C.
  96. gabežljívost, f. die Ekelhaftigkeit, C.
  97. gabljìv, -íva, adj. ekelhaft, C.
  98. gábrov, adj. weißbuchen; gabrov les, das Weißbuchenholz.
  99. gábrovəc, -vca, m. ein Weißbuchenstamm, Jan.
  100. gabrovína, f. das Weißbuchenholz; — tudi gábrovina, Valj. (Rad).

   6.701 6.801 6.901 7.001 7.101 7.201 7.301 7.401 7.501 7.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA