Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (71.987-72.086)

poslánski, adj. den Gesandten, Sendboten o. Abgeordneten betreffend, Cig., Jan., nk.
poslarína, f. plačilo od posla, das Geschäftshonorar, DZ.
poslȃst, f. 1) die Delicatesse, C.; — 2) die Lust, die Wohllust, Cig., C.; — die Ergötzung: noč bodi dan moj pri mojih poslastih, Ravn.- Valj. (Rad).
poslástən, -stna, adj. 1) naschhaft, Jan., Kras- M.; p. človek, ein Feinschmecker, C.; — 2) wohllüstig, Kras- M.
poslastíca, f. der Leckerbissen, Z.
poslaščíca, f. der Leckerbissen; pl. poslaščice, das Dessert, Cig.
poslȃtelj, m. der Sender, C., DZ.
posláti, pǫ́šljem, vb. pf. schicken, senden; p. komu kaj; p. kaj po kom, etwas durch jemanden schicken; p. ogledavat, auf Kundschaft ausschicken, Cig.; p. po koga, po kaj, jemanden, etwas holen lassen: p. po zdravnika, po voz, po vina; p. po ptičjega mleka ( Jan.), po rakove ali polževe krvi, po žabje volne, po gladež, po norca, in den April schicken, Cig.; — kar Bog pošlje, was Gott schickt.
poslẹ̑, I. adv. hernach, Cig.; posle pridi! komm später! C.; na tihem se je vadil posle svoje umetnosti, Navr. (Let.); najposle, zuallerletzt, C.; — II. pósle, praep. c. gen., p. škole, Prip.- Mik.; posle smrti, C.; ( prim. hs. poslije).
poslẹ̑d, I. adv. zuletzt, Krelj- M., Zora; na p. = naposled, Jan. (H.); — II. praep. c. gen. nach, Mik.; p. dveh dni, Vrt.; — infolge, Jan. (Slovn.).
poslẹ̑da, f. der Nachtrab: p. vojske, Cig., Jan.
poslẹ̑dək, -dka, m. die Folge, das Resultat, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; — hs.
poslẹ́dən, -dna, adj. consecutiv, Jan.; — posledno, folglich, C.
poslẹ̑di, adv. zuletzt, Mur., Mik.
poslẹ̑dica, f. die Folge, Cig. (T.), C., nk.; — hs.
poslẹ̑dičar, -rja, m. der Consequenzreiter, Cig. (T.).
poslẹ̑dičən, -čna, adj. Folge-: posledični sklep, der Nachschluss (episyllogismus), Cig. (T.).
poslẹ̑dnji, adj. der Letzte; p. dan, poslednja volja; na poslednje: kar sem ga na poslednje videl, seit ich ihn zuletzt gesehen, Jurč.; tudi: pọ̑slednji, Trub.
poslẹ̑dnjič, adv. 1) zum letztenmale; — 2) letztens, endlich (pri naštevanju).
poslẹ̑dnjik, m. der Letzte, V.-Cig.; — der Hintermann, Cig.
poslẹ̑dnjikrat, adv. zum letztenmale.
poslẹ̑j, adv. = posle, hernach, von nun an, Cig., M., Dol.
poslẹ̑jšnji, adj. nachherig, nachfolgend: p. postopek, das nachfolgende Verfahren, DZ.
poslẹpẹ́ti, -ím, vb. pf. nacheinander erblinden.
poslẹpíti, -ím, vb. pf. 1) verblenden, verhüllen: p. mreže, das Jagdzeug mit Reisern verhüllen, V.-Cig.; — 2) p. kaj, etwas obenhin thun, Cig.
poslẹ̑šnji, adj. nachherig, C.; — prim. poslejšnji.
poslı̑kati, -am, vb. pf. bemalen: z vodenimi barvami p., Navr. (Let.).
poslíniti, -slı̑nim, vb. pf. mit Speichel beschmutzen, begeifern, Cig.
póslon, * -slǫ́na, m. die Lehne, vzhŠt.
poslonàt, -áta, adj. Lehn-: poslonati stoli, Mur., Danj. (Posv. p.).
poslonẹ́ti, -ím, vb. pf. ein wenig lehnen.
poslonjáča, f. die Lehne ( z. B. Stuhllehne), C.
poslonjàt, -áta, adj. p. stol, ein Lehnstuhl, ogr.- C.
poslopíšče, n. die Baustelle, die Bauarea, C.
poslȗh, m. 1) die Anhörung, Jan.; die Befolgung, Cig.; pósluh! aufgepasst! Z., nk.; posluh dati, Trub.- M.; p. dati komu, jemandem gehorchen, C.; — na posluhe hoditi, horchen gehen, aufs Horchen ausgehen, Z., C.; — 2) = sluh, das Gehör, Z., Kast.- Valj. (Rad).
poslúhati, -am, vb. impf. = poslušati, C.
poslúhniti, -slȗhnem, vb. pf. Gehör geben, erhören, Folge leisten, Mur., Cig., Jan., vzhŠt.; hlapec posluhne, dasi ne prerad, Navr. (Let.); p. koga, molitev, glas, tožbo, ogr., kajk.- Valj. (Rad).
poslušalíšče, n. das Auditorium, C.
poslušȃłnica, f. der Hörsaal, C., ogr.- M., DZ.; — das Horchhaus, worin ein Bergjunge auf den Schlag der Uhr horcht ( mont.), Cig.
poslúšanje, n. 1) das Anhören: p. božje besede; — das Horchen; — 2) das Folgeleisten, die Befolgung, Cig.; k poslušanju obuditi, Bas.
poslušȃtelj, m. der Hörer, DZ.
poslúšati, -am, vb. impf. 1) anhören: zvesto p., aufmerksam anhören; pridigo p.; poslušaj me! höre mich an! p. česa: p. človeških basni, Krelj; p. petja, Vrt.; — horchen; pri vratih p.; — 2) Folge leisten; zakaj sem te poslušal! Cig., vzhŠt.; poslušaj me! folge mir! Jan.; ne posluša me, er hört nicht auf meine Worte, Cig.; dober svet posluša, es lässt sich mit ihm reden, Cig.; p. česa: p. sveta, Vrt.; kdor ne posluša, naj izkuša, wer nicht hören will, muss fühlen, Z.
poslȗšək, -ška, m. 1) die Audienz, C.; — 2) pl. posluški, das Erhorchte, C.; na posluške hoditi, aufs Horchen ausgehen, Fr.- C.; posluške utepati, horchen, Zora, Jurč.; sapo je na-se vlekel ter utepal posluške, LjZv.; — das Getratsche: posluške pobirati, vzhŠt.- C.
poslúšən, -šna, adj. gehorsam, Cig., Jan., nk.; p. komu biti, Levst. (Nauk).
poslȗšnik, m. 1) der Gehorchende, Valj. (Rad); der Unterthan, Bes., Let.; — 2) poslušník, der Zuhörer, kajk.- Valj. (Rad), nk.
poslušnína, f. kar se plača za poslušanje, das Hörgeld, C.
poslúšnost, f. die Folgsamkeit, der Gehorsam, Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad), nk.
poslušúh, m. der Horcher, C.
poslȗtək, -tka, m. die Nachricht: ni še nič poslutka, da bi mu bilo bolje, man hört noch nichts von einer Besserung seines Zustandes, Gor.
poslȗžba, f. = postrežba, Cig., Jan., C.; — die Gefälligkeit, der Dienst, die Erweisung eines Gefallens, C.
poslȗžək, -žka, m. 1) die Anwendung einer Sache, der Gebrauch, Cig., C.; — 2) der Behelf, das Mittel, Cig.; vražji p., das Hexenmittel, C.; — 3) der Nachdienst, C.
poslúžən, -žna, adj. = postrežen, dienstfertig, bediensam, Cig., Jan.
poslúžiti, -im, vb. pf. 1) bedienen: p. koga s čim, Mur., Cig.; — zu Diensten sein: sreča mu ni hotela poslužiti, da bi zvršil zapoved, LjZv.; — vinske letine so poslužile (sind gut ausgefallen), Raič ( Let.); — poslužilo mu je, es ist ihm gelungen, Raič (Slov.); — 2) nachdienen, (das Versäumte) abdienen, Jan.; — 3) p. se, sich bedienen, Gebrauch machen, Guts.- Cig., Slom.- C., nk.; (po nem.).
poslȗžnik, m. der Diener, der Bediente, Valj. (Rad).
poslúžnost, f. = poslužljivost, Cig.
posmẹ̑h, m. 1) das Verlachen, das Gespötte, Mur., Cig., Jan., nk.; das Hohngelächter, Mur., Cig. (T.); v p. koga imeti, jemanden verspotten, C.; — 2) = nasmeh, Valj. (Rad).
posmẹ́hniti se, -smẹ̑hnem se, vb. pf. spöttisch lächeln, Zora.
posmẹ́jati se, -smẹ́jam, -smẹ́jem se, vb. pf. ein wenig lachen; Sladko je posmejala se, Npes.-K.
posmə̀kniti, -smə̀knem, vb. pf. 1) streifen, C.; mit dem Pfluge den Boden nur schwach verwunden, C.; — 2) p. in: p. se, ausgleiten, ausglitschen, Mur., vzhŠt.; — prim. posmukniti.
posmẹ̑šək, -ška, m. der Spott, Jan.
posmẹ́šən, -šna, adj. spöttisch, Cig. (T.).
posmẹ̑šica, f. boleča p., der Sarkasmus, Cig. (T.).
posmetíti, -ím, vb. pf. smeti napraviti, s smetmi onesnažiti: vse p. po sobi.
posmetúh, m. ein elender Mensch, der Mistkerl, C.; — = nečisti duh, C.; — hudi duh, kajk.- Valj. (Rad).
posmícati, -smı̑cam, vb. pf. oberflächlich, streifend abwischen: p. posodo, mizo, jvzhŠt.
posmíkati se, -smı̑kam, -čem se, vb. impf. ad posmekniti se; ausgleiten, Cig.
posmíliti se, -smı̑lim se, vb. pf. = usmiliti se, M.
posmòd, -smǫ́da, m. das Sengen, Cig.; — die Senge, Mur.
posmodíti, -ím, vb. pf. 1) versengen, absengen, aussengen; slana je posmodila mladice; — 2) ein wenig sengen.
posmolíti, -ím, vb. pf. mit Pech bestreichen, auspichen; posmoljeno platno, die Pechleinwand, Cig.; beharzen, Cig.; theeren, Cig.
posmráditi, -smrȃdim, vb. pf. stinkend machen, mit Gestank erfüllen, Lašče- Levst. (Rok.).
posmŕčati, -ím, vb. pf. ein wenig schnarchen.
posmrdẹ́ti, -ím, vb. pf. einen Gestank wahrnehmen lassen.
posmŕkati, -smȓkam, vb. pf. mit Rotz beschmutzen, Z.
posmŕtən, -tna, adj. nach dem Tode stattfindend; posmrtna slava, der Nachruhm; posmrtna četrt, das Sterbequartal, DZ.
posmȓtič, m. ein nachgeborenes Kind, Vest.
posmȓtnica, f. die Nachgeborene, Cig.
posmȓtnik, m. der Nachgeborene (postumus), Cig., Jan., Zora.
posmùk, -smúka, m. das Abglitschen: sani se v posmuke zaganjajo, C.
posmúkati, -kam, -čem, vb. pf. 1) abstreifen; perje p. s trt; — p. britvo, das Rasiermesser abziehen, Cig.; — 2) nacheinander huschen: vsi so posmukali skozi vrata.
posmúkniti, -smȗknem, vb. pf. 1) streifen: veja ga je posmuknila po obrazu, Levst. (Rok.); — 2) posmuknil jo je, er hat sich aus dem Staube gemacht, Kr.
posnȃšnica, f. = družica starejšini pri svatbah, BlKr.; die Brautmutter, Cig.
posnážiti, -snȃžim, vb. pf. nach der Reihe säubern, aufsäubern, putzen; dekla je vse posnažila, potem je šla spat.
posnehálja, f. = posnašnica, die Brautmutter, vzhŠt.
posnę̑ma, f. die Nachbildung, Jan.; — die Nachahmung, Cig., Jan., C.; — die Abstraction, Jan. (H.).
posnẹmáč, m. der Nachahmer, Cig. (T.), C.; der Nachäffer, Cig.
posnẹmáča, f. die Rahmkelle, Jan.
posnẹmáłən, -łna, adj. nachahmend, Cig.
posnẹmȃłnica, f. der Rahmlöffel, die Rahmkelle, Cig., Jan.
posnẹmáłnost, f. die Nachahmungsgabe, Cig., Jan.
posnẹ̑manje, n. 1) das Herabnehmen ( z. B. des Rahmes von der Milch); — 2) die Nachbildung, Cig.; — die Nachahmung, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
posnẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad posneti; 1) von der Oberfläche herabnehmen: p. smetano z mleka; pene, tolščo z juhe p.; — p. mleko, die Milch rahmen; — (Karten im Spiel) abheben, Cig., Jan.; — abfassen, abstoßen ( z. B. mit dem Hobel): robove, ogle p., Cig.; p. robove na cestah, die Ränder abschärfen, Levst. (Cest.); — excerpieren (= Auszüge machen), Cig., Jan.; — entnehmen: iz tega posnemamo, nk.; — abstrahieren, Cig., Jan.; — 2) nachbilden, copieren, Cig., Jan.; p. rokopis, Cig.; nachahmen; p. koga, kaj; oni vas posnemajo, Škrinj.; p. čednosti, Škrb.- Valj. (Rad); pisatelj pisatelja praznoglavo posnemlje, Levst. (Zb. sp.); — p. nauke, die Lehren befolgen, C.; — p. po kom: kateri so na njega strani, po njem posnemajo, Škrinj.- Valj. (Rad).
posnę̑mək, -mka, m. 1) der Abhub (der Karten), Jan.; — 2) posnemki = smeti, ki pri ravnanju žita o mlatvi na površju ostajajo v rešetu, Kras; — 3) das Nachgebildete, das Nachgeahmte, die Nachbildung, die Nachahmung, Cig., Jan., DZ.; die Copie, Cig., Jan., C.; potrjeni posnemki pramere, DZ.; — eine nachahmende Gestalt, Erj. (Min.), Cig. (T.).
posnę́mən, -mna, adj. 1) abrahmbar, M.; — 2) nachahmbar ( prim. neposnemen); — 3) posnę̑mni stroj, die Copiermaschine, DZ.
posnę̑mnica, f. der Rahmlöffel, M., Zilj.- Jarn. (Rok.).
posnę̑mnik, m. der Nachahmer, C.
posnẹ́sti, -snẹ́m, vb. pf. nacheinander verzehren, aufessen.
posnešnica, f. = posnašnica, Habd.- Mik.
posnę́tək, -tka, m. 1) der Abschaum, Jan., Cig.; der Abzug (bei der Käsebereitung), Cig.; — 2) ein kurzer Inbegriff, der Auszug, der Extract, Cig., Jan., DZ.; posnetki iz listin (= regesta), Cig. (T.); — 3) die Nachbildung, die Copie, Cig., Jan., DZ.; — das Abbild, Jan.; mrtve podobe p., Škrinj.- Valj. (Rad); — ščetni p., der Bürstenabzug ( typ.), Cig. (T.).
posnę́ti, -snámem, vb. pf. 1) von der Oberfläche wegnehmen: abschöpfen; p. smetano, pene, tolščo; p. mleko, die Milch abrahmen; posneto mleko, abgeschöpfte, abgerahmte Milch; — wegraffen: posvetne razlake nas v pogubljenje s svojimi valovi posnamejo, Ravn.- Valj. (Rad); — fechsen: s te njive sem letos prvič posnel, Lašče- Erj. (Torb.); — abheben ( z. B. Karten im Spiel), Cig., Jan.; — rob, ogle p., abfassen ( z. B. mit dem Hobel), Cig.; postranske veje z ostrim nožem gladko p., Pirc; mrvico mrtvega roga (na kopitu) p., Levst. (Podk.); p. suknjo, den Rock beschneiden, Cig.; voda je breg posnela (hat abgespült), Cig.; — entnehmen: iz tega lahko posnamemo, Ravn.- Valj. (Rad); iz tvojega pisma sem posnel, Cig., nk.; — einen Auszug machen, excerpieren, Cig., Jan.; — zusammen fassen, p. jedro, najimenitniše reči, Cig.; — abstrahieren, Cig., Jan.; posnet, abstract, C.; — 2) nachbilden, copieren, Cig., Jan., nk.; — nachahmen, Dict.; Kar mat' je učila, Me mika zapet', Kar starka zložila, Jo lično posnet', Vod. (Pes.).

71.487 71.587 71.687 71.787 71.887 71.987 72.087 72.187 72.287 72.387

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA