Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (71.687-71.786)

  1. porẹ̑zanəc, -nca, m. ein viereckig behauener Trambaum, Cig., C., Gor.
  2. porẹ́zati, -rẹ̑žem, vb. pf. 1) nacheinander abschneiden oder beschneiden; lase, nohte p.; — durch Schneiden alle machen, auf-, verschneiden, vso slamo p., Cig.; — mit der Schlichtaxt bearbeiten, schlichten, V.-Cig.; — 2) ein wenig schneiden, Cig.; — porezalo ga je na jeziku, er empfand einen scharfen Reiz auf der Zunge, Cig.
  3. porẹzı̑łnik, m. = rezilnik, das Schneidemesser der Böttcher mit zwei Handhaben, das Reifmesser, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); s porezilnikom porezavati, Glas.
  4. porẹ́zniti, -rẹ̑znem, vb. pf. einen scharfen Geschmack empfinden lassen: vino porezne, der Wein hat einen Schnitt, Mur.
  5. porfīr, m. der Porphyr (eine Steinart); črni p., der Melaphyr, Cig. (T.), Erj. (Min.).
  6. porfīrast, adj. porphyrartig, porphyrisch, Cig. (T.).
  7. porfīrən, -rna, adj. porphyren, Cig.
  8. porfirīt, m. eine Art Porphyr, der Porphyrit, Cig. (T.).
  9. porháti, -ȃm, vb. impf. = parati, Rož.- Vest.
  10. porı̑nək, -nka, m. der Schub, der Stoß, C.; — der Antrieb, der Impuls, C.
  11. poríniti, -rı̑nem, vb. pf. einen Schub geben, hinschieben, stoßen; v stran p. koga; voz p. naprej; meč p. si v srce, das Schwert ins Herz stoßen, C.
  12. porísati, -rı̑šem, vb. pf. mit Zeichnungen ausfüllen: p. ves papir, C.
  13. poríšče, n., Cig., Mik., pogl. toporišče.
  14. poriti, -im, vb. impf. = parati, Cig.
  15. pórjati, -jam, -jem, vb. impf. = parati, Cig., Jan., Savinska dol.; porja mi po črevih, ich habe Bauchgrimmen, Savinska dol.; — pogl. prati, porjem.
  16. pǫ́rke, f. pl. = porčehne, Guts., M., Bes.
  17. porkolab, m. der Gerichtsdiener, ogr.- C.; (exactor, castellanus, Mik.); — iz nem.: "Burggraf", Mik. (Et.).
  18. porníti, -ím, vb. impf. = prazniti, Cig., Jan.
  19. pǫ́rnost, f. die Leere, Cig., Jan.; die Offenheit (einer Gegend), Jan.
  20. 1. poròb, -rǫ́ba, m. 1) = štor, der Baumstock, (tudi: pórob, -rǫ́ba), vzhŠt.- C., SKr.- M.; — 2) der Rumpf eines Körpers, C.; — prim. 1. robiti.
  21. 2. poròb, -rǫ́ba, m. 1) der Raub, die Beute, Mur., (tudi: pórob, -rǫ́ba), ogr.- Valj. (Rad); — 2) das Geld, das von den Schuldnern an die Häscher oder Gerichtsdiener bezahlt wird, Cig.; — prim. 2. robiti, rubiti.
  22. porǫ̑ba, f. die Sclaverei, ogr.- C.
  23. porobániti, -ȃnim, vb. pf. ungestüm zerstören: Juri podkuri, Miha podpiha, Pa pride Urban, Pa vse poroban', Polj.
  24. porǫ̑bək, -bka, m. = parobek, der Baumstock, der Baumstumpf, Cig., C., Kr.; na suhem porobku sedeti, Kr.
  25. porǫ́bən, -bna, adj. Rand-, Jan. (H.).
  26. 1. porǫ́biti, -im, vb. pf. 1) nacheinander einsäumen: vse p.; — 2) umhauen, fällen, Cig., Jan.
  27. 2. porobíti, -ím, vb. pf. 1) ausplündern, Habd.- Mik., Mur., Cig.; do golega p., kajk.- Valj. (Rad); — 2) rauben, C.
  28. 3. porobíti, -ím, vb. pf. knechten, ogr.- C., Raič (Slov.); — hs.
  29. porǫ̑bje, n. der Rand, Jan. (H.); — der Kamm einer Anhöhe: p. sneženih gora, Jurč.
  30. porǫ̑bkati, -am, vb. pf. entkörnen: vso koruzo p., Z.
  31. 2. porobljénje, n. die Plünderung, kajk.- Valj. (Rad).
  32. 3. porobljénje, n. die Knechtung: babilonsko p., Krelj.
  33. porǫ̑bnica, f. die Randschrift an Münzen, Cig. (T.).
  34. porobótiti, -ǫ̑tim, vb. pf. bolezen ga je naglo porobotila = spravila pod zemljo, Podkrnci- Erj. (Torb.).
  35. porǫ̑č, m. das Geländer, C.
  36. porǫ́čanje, n. 1) das Auftragen, C.; — 2) das Berichten, das Referieren, die Berichterstattung, nk.; — 3) das Trauen, das Einsegnen eines Brautpaares.
  37. porǫ́čati, -am, vb. impf. ad poročiti; 1) anvertrauen, empfehlen, befehlen, M.; p. svojega duha v božje roke, Trub.; — 2) Aufträge geben, auftragen, Mur.; — sagen lassen, entbieten, Jan.; berichten, referieren, Mur., Cig., Jan., nk.; — 3) trauen, ein Brautpaar einsegnen.
  38. porǫ̑čək, -čka, m. 1) der Bericht, die Nachricht, C.; — 2) das Legat, C.
  39. porǫ̑čən, -čna, adj. 1) Trauungs-; Venec sem poročni vila, Greg.; poročni prstan, der Trauring; poročna knjiga, das Trauungsbuch, Cig., Jan.; na poročni dan, am Tage der Trauung, DSv.; — 2) = priročen: poročne bukvice, Trub.
  40. poročę́nəc, -nca, m. der Getraute, der Neuvermählte, Cig., nk.
  41. poročénje, n. der Auftrag, C., Trub.; po poročenju Gospoda, Dalm.; poslednje p., das Testament, C.
  42. poročę́nka, f. die Getraute, die Neuvermählte, Cig.
  43. poročíłən, -łna, adj. Berichts-, Referats-: poročı̑łna pola, DZ.
  44. poročílọ, n. 1) der Auftrag, Mur., Jan.; — die Entbietung, Cig., Jan.; — 2) die Nachricht, Mur., Cig., Jan., nk.; slaba poročila prihajajo, nk.; — die Berichterstattung, der Bericht, das Referat, Mur., Cig., Jan., nk.; od sebe dati poročilo, berichten, Levst. (Nauk).
  45. poročı̑loma, adv. berichtlich, Cig.
  46. poročíti, -ím, vb. pf. 1) anvertrauen, anheimstellen, empfehlen, Alas., Jan., M., C.; cerkovne službe komu p., Trub.; kje je čreda, katera je bila tebi poročena? Dalm.; s tem bodite Bogu poročeni! Dalm.; hinavce božji sodbi p., Dalm.; poroči nas svojemu sinovi! Kast.; bodi Bogu poročeno! C.; — p. komu kaj v oporoki, jemanden im Testamente bedenken, Cig.; — 2) mündlich auftragen, Mik.; befehlen, Meg., Mur.; vse, kar si mi poročil, hočem storiti, Dalm.; je li to od mojega Gospoda poročeno? Dalm.; — Nachricht geben, berichten, Dol.- Levst. (Zb. sp.); Snoč' sem ljubici poročil, Da bom drevi slovo jemal, Npes.-K.; Al' zdrav je, kar se ločil, Ni pisal ne poročil, Preš.; — den Bericht erstatten, rapportieren, Mur., Cig., nk.; o vsacem četrtletju p. okrajnemu oblastvu, Levst. (Nauk); — 3) trauen (ein Brautpaar); — p. se, sich trauen lassen, sich verheiraten; p. se z bogato nevesto; — 4) p. katero, sich ein Weib antrauen lassen, heiraten, Kr.; jaz sem ženo poročil, ich habe ein Weib genommen, Krelj; odločeno ženo p., ein geschiedenes Weib heiraten, Trub., Kast.
  47. poročník, m. 1) der Bote, C., Ravn.- Valj. (Rad); — der Berichterstatter, Navr. (Let.); — der Botschafter, der Gesandte, Cig., Jan., nk.; papežev p., der päpstliche Legat, Cig.; — der Consul, Cig., Jan.; — 2) der trauende Priester, der Copulator, Cig.; — 3) porǫ̑čnik, der Lieutenant, Cig., C., nk.; (po drugih slov. jez.).
  48. poročnína, f. die Traugebür, Cig., Jan.
  49. pórod, -rǫ́da, m. der Geburtsact, die Entbindung; p. imeti, gebären, C.; na porodu biti, in den Kindesnöthen liegen; — izpačen p., eine Missgeburt, C.; negoden p., eine Frühgeburt, Cig.; — die Nachkommenschaft, Mur.; Lepo Boga prosita, Da bi jima porod dal, Npes.-K.; človeški p., das Menschengeschlecht, Guts. (Res.); — das Erzeugnis, Cig.; duševni p., C.
  50. porǫ́dən, -dna, adj. 1) Geburts-: porǫ̑dne bolečine; porodno orodje, das Entbindungswerkzeug, Cig.; na svoj porodni dan, Dalm.; — porodna žena, die Gebärende, Trub.- Mik.; Preuboga porodna žena! Celi teden se je trudila, Npes.-Vraz; — porodni greh, die Erbsünde, Trub., Dalm., Guts. (Res.); — 2) = roden, fruchtbringend: porodno drevo, Krelj; — fruchtbar, Dalm.
  51. porodı̑łnica, f. die Gebäranstalt, Cig., Levst. (Nauk).
  52. porodíšče, n. = porodilnica, Jan., C.
  53. porodíti, -ím, vb. pf. gebären; porodila je dvojčke; — p. se, geboren werden: porodil se je v Ljubljani, Z., nk.; — p., hervorbringen, p. se, entstehen: porode se prepiri, DZ.
  54. porǫ̑dnica, f. 1) die Wöchnerin, Cig., Jan., Vod. (Bab.), Kras, Tolm.- Erj. (Torb.); — 2) porodníca, die Gebärerin: božja p., die Gottesgebärerin; — Zarja, dneva porodnica, Preš.
  55. porodničár, -rja, m. 1) der Geburtshelfer, Mur., Cig., Jan., Vod. (Bab.), DZ.; — 2) die Ammenkröte (alytes obstetricans), Erj. (Z.).
  56. porodničárski, adj. geburtshilflich: p. uk, Mur.; porodničarsko orodje, das Entbindungszeug, Cig.; porodničarska klinika, DZ.
  57. porodník, m. = roditelj, porodniki = roditelji, Jan., M.
  58. porodníšče, n. = porodniščnica, Vod. (Bab.).
  59. porodnı̑ščnica, f. = porodilnica, die Entbindungsanstalt, Jan., Nov.
  60. poròg, -rǫ́ga, m. = poroga, Jan. (H.).
  61. porǫ̑ga, f. der Hohn, Jan. (H.); — prim. hs. poruga.
  62. porǫ́gati se, -am se, vb. pf. verhöhnen, verspotten: p. se komu, nk.; — prim. rogati se.
  63. porojȃj, m. der Geburtsact, Mur., Cig.
  64. poroję́nčək, -čka, m. dem. porojenec; der Neugeborene, Mur.
  65. poroję́nəc, -nca, m. der Neugeborene, Z.
  66. poroję́nka, f. die Neugeborene, Z.
  67. porojílọ, n. das Gebärorgan, Mur.
  68. porojíti, -ím, vb. pf. ein wenig lärmen, Jan. (H.).
  69. pórok, -rǫ́ka, m. der Bürge, Alas., Mur., Cig., Jan., Dalm., nk.; p. biti za koga, kaj, für jemanden, etwas bürgen, haften, einstehen, Cig., Jan., nk.; brez poroka, unverbürgt, Cig.; za poroka se ponujati, Škrinj.- Valj. (Rad); porokov p., der Afterbürge, Cig.; podružni p., der Nachbürge, V.-Cig.; tudi: poròk, -rǫ́ka, Dict.
  70. porǫ̑ka, f. 1) die Trauung; k poroki, od poroke iti; — 2) = poroštvo, C., Z.
  71. porǫ̑mati, -am, vb. pf. pilgern: poromam, ich werde pilgern.
  72. poromǫ́niti se, -ǫ̑nim se, vb. pf. = pogovoriti se, Rez.- C.
  73. porọ̑p, m. die Plünderung, Cig., Jan.
  74. porọ̑pati, -am, vb. pf. nacheinander wegrauben: vse p. komu.
  75. poropotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. pf. ein wenig poltern.
  76. porosíti, -ím, vb. pf. bethauen; porošen, thaubenetzt; — ein wenig befeuchten oder benetzen: dež je porosil zemljo.
  77. porǫ́ščina, f. die Gutstehergebür, Jan.
  78. porǫ́ški, adj. 1) Bürgen-, nk.; — 2) = poročen, Trauungs-, V.-Cig.
  79. porọ̑ta, f. das Schwurgericht, Cig., Jan., Kr.- Valj. (Rad), nk.
  80. porọ̑tən, -tna, adj. Schwurgerichts-, Cig., Jan., nk.; porotno sodišče, das Schwurgericht, nk.
  81. porọ̑tnik, m. der Geschworne, Cig., Jan., nk.
  82. porọ̑tniški, adj. der Geschwornen, nk.; porotniška klop, die Geschwornenbank, DZ.
  83. porōzən, -zna, adj. luknjičav, porös, Jan. (H.).
  84. porōznost, f. luknjičavost, die Porosität, Jan. (H.).
  85. porožíčiti, -ı̑čim, vb. pf. mit Hörnchen versehen: porožičen pravopis, Navr. (Let.).
  86. porožljáti, -ȃm, vb. pf. ein wenig rasseln oder klirren.
  87. 1. pǫ̑rta, f. die Borte, die Tresse, Mur., Cig., Jan.; — die Kopfbinde der Mädchen, Cig., Jan., jvzhŠt.; — prim. 1. parta.
  88. portāl, m. umetno zidan sprednji vhod pri hiši, das Portal ( arch.), Cig. (T.).
  89. pǫ̑rtast, adj. bordiert, Mur., Cig.
  90. pǫ̑rtati, -am, vb. impf. mit Tressen besetzen, Cig.
  91. pǫ̑rtək, -tka, m. die Kopfbinde, das Stirnband (der Mädchen), Kr.- Mur., Cig., Jan.
  92. portepēj, m. das Degen- oder Säbelgehenk mit der Quaste, das Porteepee, Cig.
  93. pǫ̑rtica, f. dem. 1. porta, Mur.
  94. portlāndəc, -dca, m. der Portlandstein, Cig.
  95. portrēt, m. podoba, obraz, das Porträt, Cig., Jan., Cig. (T.).
  96. portrētən, -tna, adj. Porträt-, Cig., Jan.
  97. porúbiti, -im, vb. pf. 1) nacheinander pfänden, C.; — 2) ausplündern: do dlake p., Dict.; — prim. 2. robiti, rubiti.
  98. porudíti, -ím, vb. pf. 1) röthen, roth färben, C.; — 2) vererzen, Cig.
  99. porudníniti, -ı̑nim, vb. pf. mineralisieren, Erj. (Min.).
  100. porukanica, f. ein gekrümmter Hirtenstab, Jan. (H.).

   71.187 71.287 71.387 71.487 71.587 71.687 71.787 71.887 71.987 72.087  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA