Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (7.001-7.100)

  1. dvojnoizbǫ́čen, adj. biconvex, Sen. (Fiz.).
  2. dvojnojámast, adj. biconcav, Sen. (Fiz.).
  3. dvojnojezíčən, -čna, adj. = dvojezičen 1), Mur.
  4. dvojnomrẹ́žən, -žna, adj. doppelt vergittert, Zora.
  5. dvójnost, f. 1) die Zweifältigkeit, die Zweiheit, die Dualität; — 2) die Zweifelhaftigkeit, der Zweifel, C., Valj. (Rad); d. o čem, Zora.
  6. dvojròg, -rǫ́ga, adj., nam. dvojerog, = dvorog, Habd.- Mik.
  7. dvojstròk, -strǫ́ka, adj., nam. dvojestrok = doppelt, Meg., Dol.- Cig.
  8. dvǫ̑jstvən, -stvəna, adj. dvojstveno število, der Dual, C.
  9. dvǫ̑jstvọ, n. 1) die Zweiheit, der Dualismus, Cig. (T.), C., Nov.; — 2) der Dual, Levst. (Sl. Spr.), Cv.
  10. dvǫ́jščina, f. der Zweifel, Raič ( Let.); na dvojščini biti, im Zweifel sein, Z.; — prim. dvojina 3).
  11. dvǫ̑jški, adj. Zwillings-: d. porod, Mur.
  12. dvokȃčnik, m. šaliva beseda za: paragraf, SlN.
  13. dvokalı̑čnica, f. zweisamenlappige Pflanze, Tuš. (B.).
  14. dvokápən, -pna, adj. dvokapna streha, das Satteldach, Cig.; — prim. kap m.
  15. dvokìs, -kísa, m. das Dioxyd: ogljikov d., das Kohlendioxyd, Sen. (Fiz.).
  16. dvokolę́jən, -jna, adj. zweigeleisig, DZ.
  17. dvokolę́sən, -sna, adj. zweirädrig, Jan., nk.
  18. dvokolę̑snica, f. zweirädriges Fuhrwerk, Cig., Jan.
  19. dvokolę̑snik, m. = dvokolesnica, Cig.
  20. dvokǫ̑lnica, f. zweirädriger Karren, Cig., Jan., C., Trst. (Let.); — dvokǫ̑łnica?
  21. dvokǫ̑tnica, f. die Diagonale, Cig. (T.).
  22. dvokǫ̑tnik, m. sferičen d., sphärisches Zweieck, Cig. (T.).
  23. dvokràk, -kráka, adj. zweiarmig, Cig. (T.).
  24. dvokrȃlje, n. das Doppelkönigthum, Cig. (T.).
  25. dvokrı̑łəc, -łca, m., pl. dvokrilci, Zweiflügler (diptera), Cig. (T.), Jan., Erj. (Ž.).
  26. dvokríłən, -łna, adj. zweiflügelig, Cig., M.
  27. dvolẹ́tən, -tna, adj. zweijährig, Jan.
  28. dvolẹ̑tje, n. das Biennium, das Zweijahr, (dveletje) Cig.
  29. dvolíčən, -čna, adj. zweiförmig: dvolična vrednost, zweideutiger Wert ( math.), Cig. (T.); — heuchlerisch, Mur., Cig.; dvolično in dvojezično ponašati se, SlN.
  30. dvolíčiti, -lı̑čim, vb. impf. doppelzüngig sein, Mur.
  31. dvolíčnost, f. 1) die Dimorphie ( chem.), Cig. (T.); — 2) die Zweideutigkeit, SlN.
  32. dvolìh, -líha, adj. dvoliho število, ungerad ungerade, doppelt ungerade Zahl ( math.), Cig. (T.).
  33. dvolìk, -líka, adj. doppelförmig, dimorph ( chem.), h. t.- Cig. (T.).
  34. dvolìk, -líka, m. die Doppelgestalt ( min.), h. t.- Cig. (T.).
  35. dvolístən, -tna, adj. zweiblättrig, Cig., Jan.
  36. dvolòk, -lǫ́ka, m. der Zwillingsbogen ( arch.), h. t.- Cig. (T.).
  37. dvolòm, -lǫ́ma, m. die Doppelbrechung, h. t.- Cig. (T.).
  38. dvolǫ̑məc, -mca, m. der Doppelspat, Erj. (Min.).
  39. dvolǫ̑mək, -mka, m. der Doppelbruch, Cig. (T.).
  40. dvòm, -ǫ́ma, m. der Zweifel, Mur., Cig., Jan., nk.; brez dvoma, unzweifelhaft; ni dvoma, kein Zweifel, Cig., nk.
  41. dvǫ̑mba, f. der Zweifel, Cig., Jan., nk.; brez dvombe, unzweifelhaft, ohne Zweifel, Cig., Jan., M., nk.
  42. dvǫ́mən, -mna, adj. zweifelhaft, Mur., V.-Cig., Jan., nk.
  43. dvomèr, -mę́ra, m. v metriki: der Dimeter, Jan., Cig. (T.).
  44. dvomę́rən, -rna, adj. dimetrisch (tudi: math.), Cig. (T.).
  45. dvomẹ́sečən, -čna, adj. zweimonatlich, Cig., C.
  46. dvǫ̑mež, m. der Zweifler, SlN.
  47. dvomísəłn, -səłna, adj. doppelsinnig, Jan., nk.
  48. dvomı̑šəc, -šca, m., pl. dvomišci, Zweimuskeler ( zool.), h. t.- Cig. (T.).
  49. dvǫ́miti, -im, vb. impf. zweifeln, Pohl., Mur., Cig., Jan., nk.; d. o čem, d. nad čem, zastran česa, Cig., nk.; ni dvomiti, es ist kein Zweifel, Cig., nk.; — prim. hs. dvoumiti, zweifeln.
  50. dvomı̑vəc, -vca, m. der Zweifler, LjZv.
  51. dvomljénje, n. das Zweifeln, nk.
  52. dvomljìv, -íva, adj. 1) zweifelreich, zweifelsüchtig, skeptisch, Mur., Cig.; — 2) = dvomen 1), Cig., Jan., M.
  53. dvomljı̑vəc, -vca, m. der Zweifler, Mur., Cig., nk.
  54. dvomljívost, f. 1) die Zweifelsucht, der Skepticismus, Mur., Cig., Jan.; — 2) = dvomnost, Cig.
  55. dvǫ́mnost, f. die Zweifelhaftigkeit, Mur., Jan.
  56. dvomǫ̑štvọ, n. die Zweimännerei, Cig.
  57. dvonítən, -tna, adj. zweifädig, (dveniten) Cig.
  58. dvonìz, -níza, m. die Doppelreihe ( math.), h. t.- Cig. (T.).
  59. dvonǫ́čən, -čna, adj. zweinächtig, Cig.
  60. dvonòg, -nǫ́ga, adj. zweibeinig, Cig., Jan.
  61. dvonogáč, m. der Zweifüßler, Jan.
  62. dvonogàt, -áta, adj. = dvonog, Jan.
  63. dvonǫ̑žəc, -žca, m. der Zweifüßler, Cig., Jan.
  64. dvonǫ́žən, adj. = dvonog, Cig., Jan.
  65. dvoobrázən, -zna, adj. mit doppeltem Gesicht: dvoobrazni Janus, Let.
  66. dvoǫ́gəłnik, m. sferičen d., sphärisches Zweieck, Cig. (T.).
  67. dvoòk, -ǫ́ka, adj. zweiäugig, Cig., Jan.
  68. dvoosnǫ́vən, -vna, adj. dvoosnovna kislina, zweibasische Säure, Cig. (T.).
  69. dvopȃrkljar, -rja, m., dvoparklarji, Zweihufer, Spalthufer (bisulca), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  70. dvopȃrkljež, m. = dvoparkljar, C.
  71. dvopę̑rnat, adj. doppelgefiedert, Cig.
  72. dvoperǫ́tən, -tna, adj. zweiflügelig, Cig.
  73. dvoperǫ̑tnik, m. der Zweiflügler, Cig.
  74. dvopẹ̀v, -pẹ́va, m. = dvospev, Cig. (T.).
  75. dvopı̑čje, n. der Doppelpunkt, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  76. dvoplástən, -stna, adj. zweischichtig, (dvep-) Cig.
  77. dvoplòsk, -plǫ́ska, adj. zweiflächig, Cig. (T.).
  78. dvòr, dvóra, m. der Hof; gospodski dvor, der Herrenhof, Jan.; — cesarski dvor, der kaiserliche Hof; — sodni dvor, der Gerichtshof, DZ.; upravni sodni d., der Verwaltungsgerichtshof, DZ.; — nebeški dvor, neko zvezdje, v katerem so zvezde v krog postavljene, Pjk. (Črt. 259.).
  79. dvorámən, -mna, adj. zweiarmig ( phys.), Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  80. dvoràn, -ána, m., Mur.; pogl. dvorjan.
  81. dvorȃna, * f. der Saal, Cig., Jan., nk.; — hs.
  82. dvorȃnič, m., Cig., Jan., pogl. dvorjanič.
  83. dvoranin, m. = dvorjan, Habd.; d. kraljevski, Krelj; — hs.
  84. dvorániti, -ȃnim, vb. impf., nk., pogl. dvorjaniti.
  85. dvorȃnski, adj., Cig., pogl. dvorjanski.
  86. dvorȃnstvọ, n., Cig. (T.), DZ., pogl. dvorjanstvo.
  87. dvorazrę́dən, -dna, adj. zweiclassig, nk.
  88. dvǫ̑rba, f. die Pflege, die Bedienung, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad).
  89. dvórəc, -rca, m. dem. dvor; 1) das Gehöfte, Jan.; der Palast, nk.; biskupov letni d., Zv.; — 2) der Griff am Bohrer, ogr.- C.
  90. dvorę̑dəc, -dca, m. 1) das Distichon, Cig., Jan.; — 2) der Doppelsame (diplotaxis), C.
  91. dvorę́dən, -dna, adj. zweireihig, doppelreihig, Cig., Jan., C.
  92. dvorę̑dje, n. die Doppelreihe, Jan.
  93. dvǫ̑rək, -rka, m. der Griff am Bohrer: za dvorek prijeti, Z.; — prim. dvorec 2).
  94. dvórən, -rna, adj. Hof-.
  95. dvorę́zən, -zna, adj. zweischneidig, doppelschneidig, Z., nk.; dvorezna sekira, die Queraxt, Jan.
  96. dvoríšče, n. der Hofraum, der Hof; zdelovanje na dvorišče, der hofseitige Ausbau, Levst. (Pril.); — dvorišče pometati ženskam, den Hof machen, Erj. (Izb. sp.).
  97. dvorı̑ščnik, m. der Hofknecht, Cig.
  98. dvoríti, -ím, vb. impf. bedienen, aufwarten, Cig., Jan.; prijatelju d., den Freund bedienen, ogr.- C.; d. koga, Cig.; — hs.
  99. dvorjàn, -ána, m. der Hofmann, der Höfling, Jan., ogr.- C.
  100. dvorjȃnič, m. der Hofjunker, (dvoranič) Cig., Jan.

   6.501 6.601 6.701 6.801 6.901 7.001 7.101 7.201 7.301 7.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA