Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (69.487-69.586)

  1. podtrǫ́šati, -am, vb. impf. ad podtrositi, Z.
  2. podúčanje, n. = podučevanje, kajk.- Valj. (Rad).
  3. podúčati, -am, vb. impf. ad podučiti; = podučevati, kajk.- Valj. (Rad).
  4. podȗčba, f. die Belehrung, die Instruction, Cig.
  5. podúčən, -čna, adj. = poučen, instructiv, belehrend, lehrreich, Mur., Cig., Jan., nk.; podučna knjiga, nk.
  6. podučíłən, -łna, adj. belehrend: podučilna knjiga, Cig., Jan.
  7. podučílọ, n. die Belehrung, C.
  8. pòdučı̑telj, m. der Unterlehrer, nk.
  9. podučíti, -ím, vb. pf. belehren; otrok je še, treba ga je podučiti, kako se ima vesti; — unterweisen; p. koga v veri, v branju, v pisanju; — anstiften: podučil ga je, da naj tako govori, jvzhŠt.; — prim. poučiti.
  10. podučník, m. = podučevavec, Cig., Jan.
  11. podúčnost, f. das Belehrende, das Instructive (an einer Sache), Cig., nk.
  12. podúdati, -dȗdam, vb. pf. s pirihom potrkati na zobe, če je dosti trden, Gor.
  13. 1. podȗh, m. das Beriechen, Z.; — der Geruchsinn, Vod. (Izb. sp.).
  14. 2. podȗh, m. das Ohrläppchen, C.
  15. poduhȃłnica, f. das Riechfläschchen, Cig.
  16. podúhati, -dȗham, vb. pf. riechen, beriechen, zuriechen: p. kaj; poduhaj, kako lepo diši!
  17. podȗhəc, -hca, m. = podušec, Guts.
  18. podukúriti, -im, vb. pf. unterheizen, Svet. (Rok.).
  19. podȗpati se, -am se, vb. pf. wagen, sich unterstehen, C.
  20. pòdȗpnik, m. der Aftergläubige, DZ.
  21. podȗrčič, m. = pondirek, C.
  22. podȗrək, * -rka, m. = pondirek, C.
  23. poduríti, -ím, vb. pf. ekelhaft machen: p. komu kaj, C.; p. se, ekelhaft werden, C.
  24. podúrniti, -dȗrnem, vb. pf. untertauchen ( trans.) versenken, Mur., Cig., vzhŠt.- C.; p. se, untertauchen ( intr.), Mur.; — prim. pondreti.
  25. podȗskati, -am, vb. pf. = podhuskati, aufhetzen, Fr.- C.
  26. podùst, -ı̑, f. eine Art Weißfisch, Svet. (Rok.), Dol.; — der Näsling (chondrostoma nasus), Kostanjevica- Erj. (Torb.); (tudi: die Barbe cyprinus barbus, Cig.).
  27. podústiti, -ȗstim, vb. pf. aufhetzen, Mur.
  28. podȗšəc, -šca, m. das Ohrläppchen, C.
  29. podušę́sən, -sna, adj. unter dem Ohr befindlich; podušę̑sna bula, die Ohrspeicheldrüsenentzündung, Cig.
  30. podušíti, -ím, vb. pf. nach einander ersticken machen, erwürgen; vse p.; — ogenj p., das Feuer löschen.
  31. podȗškati, -am, vb. pf. = oddehniti si, ausschnaufen, Glas.; malo p. na potu, Gor.
  32. pòdzakȗp, m. die Afterpacht, Cig.
  33. pòdzakȗpnik, m. der Afterpächter, Cig., DZkr.
  34. podzę̑məlje, n. = podzemlje, Cig.
  35. podzę́məljn, -ljna, adj. = podzemeljski, Cig. (T.).
  36. podzę̑məljski, adj. unter der Erde befindlich, unterirdisch; p. sadeži, die Unterfrüchte, Cig.; p. svet, die Unterwelt, Cig., Jan.
  37. podzę́mən, -mna, adj. = podzemeljski, Mur., Jan., Cig. (T.); podzę̑mnọ merstvo, die Markscheidekunst, Cig. (T.).
  38. podzę̑mje, n. = podzemlje, Več.
  39. podzemlják, m. nekak čmrlj, ki ima pod zemljo gnezdo, Bolc- Erj. (Torb.).
  40. podzę̑mlje, n. 1) das Souterrain, Cig. (T.); — 2) die Unterwelt, Jan.
  41. podzę̑mljica, f. = krompir, die Kartoffel, der Erdapfel (solanum tuberosum), Jarn., Cig., Jan., Tuš. (R.), Kor.- Levst. (Rok.), Gor.; — die Kohlrübe (Unterkohlrabi), Senožeče- Erj. (Torb.).
  42. podzę̑mljičən, -čna, adj. Kartoffel-, Jan.
  43. podzemljína, f. die Knollengewächse, C.
  44. podzemljíšče, n. 1) der Untergrund ( z. B. eines Ackers), C.; — 2) das Souterrain, Cv.
  45. podzemljúša, f. podzemljuše, Geogenide ( min.), h. t.- Cig. (T.).
  46. podzę̑mnica, f., Z., pogl. podzemljica.
  47. podzę̑mnik, m. das Bergmännchen in den Bergwerken (v pravljicah), DSv.
  48. podzı̑d, m. 1) der Unterbau, der Grundbau, Cig.; die Socke, der Sockel, Cig. (T.); — 2) die Gegenmauer, die Scarpe, Cig.; — prim. podzidje.
  49. podzídati, -am, vb. pf. 1) untermauern; leseno hišo p.; — 2) scarpieren, Cig.
  50. podzı̑dək, -dka, m. der Unterbau, Jan.
  51. podzı̑dje, n. 1) der Unterbau, das Grundmauerwerk, Cig., Jan., Cig. (T.); — 2) die Scarpe, die Stützmauer, Cig., Jan.; obrežno p., die Quaimauern, Levst. (Močv.); podmorsko p., unterirdische Blockmauern, DZ.
  52. podzíma, f. = podzimek, Z.
  53. podzı̑mək, -mka, m. der Nachherbst, Cig., Jan.
  54. podzímən, -mna, adj. nachherbstlich, Cig., Jan.
  55. podzı̑mski, adj. nachherbstlich, Jan.
  56. podznámiti, -znȃmim, vb. pf. unterhalb ein Zeichen machen, unterzeichnen, Cig.
  57. podžágalica, f. = podžigalica, C.
  58. 1. podžágati, -am, vb. impf. = podžigati, C.
  59. 2. podžȃgati, -am, vb. pf. unterhalb ab- oder durchsägen, untersägen.
  60. podžę́ti, -žánjem, vb. pf. 1) darunter mit der Sichel abschneiden; (trsje) p., das Unkraut im Weingarten mit der Sichel abschneiden, unterschneiden, jvzhŠt.; — 2) das Getreide vor dem Schossen abschneiden, schröpfen, Cig., Jan.
  61. podžgáti, -žgèm, vb. pf. unterzünden, Cig.; hišo p., das Haus anzünden, Cig.; — anreizen, aufstacheln, aufhetzen, Cig.
  62. podžìg, -žíga, m. die Unterzündung, Z.; — die Verhetzung, Cig.
  63. podžı̑ga, f. = podžig, C.
  64. podžigáč, m. der Brandleger, C.
  65. podžígalica, f. podžigalice = treščice, s katerimi se podžiga, Z.
  66. podžigȃłnik, m. der Zunder, Guts.- Cig.
  67. podžigálọ, n. ein Werkzeug zum Unterzünden, Jan. (H.).
  68. podžíganje, n. das Unterzünden; das Anzünden, die Brandlegung; — das Anreizen, die Aufmunterung, Cig.
  69. podžígati, -am, vb. impf. ad podžgati; unterzünden; einen Brand (Brände) legen, Z.; — anreizen, aufwiegeln, Mur., Cig.; p. delavce, da bi z mezdo poskočili, Levst. (Nauk).
  70. podžı̑gljaj, m. der Zunder ( fig.), der Impuls, V.-Cig., Jan.; p. sovraštvu, Cig.; post hudemu nagnjenju podžigljaj odjemlje, Ravn.
  71. podžı̑ł, m. = oplen, Tolm.- Erj. (Torb.).
  72. podžíla, f. "železen drog pri podvozu (poddelu), ki je ob enem tudi za os", Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  73. podžínati, -am, vb. impf. = podžinjati, C.
  74. podžínjanje, n. 1) das Unterschneiden ( z. B. des Unkrautes im Weingarten), jvzhŠt.; — 2) das Schröpfen des Getreides, Cig.
  75. podžínjati, -am, vb. impf. ad podžeti; 1) das Gras o. das Unkraut unterschneiden ( z. B. im Weingarten): kedaj boste podžinjali? jvzhŠt.; — 2) (das Getreide) schröpfen, Cig., Jan.
  76. podžíriti, -im, vb. pf. z žirom izpitati, (mit Eicheln, Bucheckern) mästen, C.
  77. podžlẹ̑bje, n. bei Mühlen die Vorrichtung, auf welcher das Gerinne ruht, das Grundwerk, Jan.
  78. podžǫ́kati, -žǫ̑kam, vb. pf. mit einem langen Gegenstande unterstöbern, unterstoßen, Cig.
  79. pódžup, m. der Gemeindediener, Notr.- Levst. (Nauk); podžȗp, Črniče ( Goriš.).
  80. pòdžupàn, -pána, m. der Vicebürgermeister, nk.; — der Vicegespan (in Ungarn).
  81. pòdžȗpnik, m. 1) = kaplan, C.; — 2) podžȗpnik = podžup, GBrda.
  82. poedín, adj. einzeln, Cig. (T.), nk.
  83. poedínče, -eta, n. das Einzelwesen, das Individuum, Zora.
  84. poedínəc, -nca, m. die einzelne Person männlichen Geschlechtes, das Individuum, Jan., Cig. (T.), SlN., UčT.
  85. poedínice, adv. einzeln, C.; (poedince, Jan. [H.]).
  86. poedíniti, -ı̑nim, vb. pf. vereinigen, einen, Cig., Zora, ZgD.
  87. poedínka, f. die einzelne Person weiblichen Geschlechtes, nk.; die einzelne Sache (res singularis), das Individuum, Cig. (T.).
  88. poedínost, f. die Einzelnheit, nk.
  89. poenáčenje, n. die Ausgleichung, Cig.
  90. poenáčiti, -ȃčim, vb. pf. gleich machen, ausgleichen, Cig.
  91. poētičən, -čna, adj. k poetiki spadajoč, pesniški, poetisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  92. poētika, f. nauk o pesništvu, die Poetik, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  93. poezı̑ja, f. pesniška umetnost, pesniški izdelek, die Poesie, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  94. poflȃjsati, -am, vb. pf. ablecken, Z., jvzhŠt.
  95. pofrfráti, -ȃm, vb. pf. ein wenig flattern; — oberflächlich und eilig etwas abthun, Z.
  96. pofúliti, -im, vb. pf. schnipfen, Z., SlN.; skrivaj p., Jurč.
  97. pǫ́ga, f. der Regenbogen, C., (puga) kajk.- Valj. (Rad).
  98. pogáča, f. 1) das Aschenbrot: kruh brez kvasu, pečen v pepelu ali pod kako posodo obloženo z žerjavico, Habd., Cig., Štrek., Goriš.- Erj. (Torb.); — 2) der Kuchen; das Weißbrot; bes. das Pathenbrot; pogačo bo jedla = porodila bo, Notr.; ženitna p., das Hochzeitsbrot, Cig.; — čebelna p., das Bienenbrot, Cig.; — cvetna p., der Blütenkuchen ( bot.), Cig. (T.); — 3) die Honigscheibe: pogače, das Gewirk im Bienenstocke, Cig., Št.; — 4) die Scheibe im Hüttenbau, Cig.; — 5) die Nachgeburt, Trst. (Let.); — 6) der Vogelknöterich (polygonum aviculare), C.; (tudi: svinjske pogače, C.); — prim. it. focaccia, srlat. focacius, Mik. (Et.).
  99. pogȃčar, -rja, m. der Kuchenbäcker, Cig., Jan.; Na ajdov kruh prosi pogačar satu, Čb.- Valj. (Rad).
  100. pogȃčarica, f. 1) die Kuchenbäckerin, Cig.; — 2) neko jabolko, GBrda- Erj. (Torb.).

   68.987 69.087 69.187 69.287 69.387 69.487 69.587 69.687 69.787 69.887  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA