Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
v (68.587-68.686)
-
podgȃnščica, f. die Rattenfalle, vzhŠt.- C.
-
podgəníti, -gánem, vb. pf. einbiegen, Z.; einschlagen (beim Nähen), Cig., Jan.; kar je podganjeno, der Einschlag (beim Nähen), V.-Cig.
-
podgíbati, -gı̑bam, -bljem, vb. impf. ad podgeniti; einbiegen, Z.; einschlagen (beim Nähen), Cig.
-
podgı̑bək, -bka, m. der Einschlag (beim Nähen), Cig., Jan.
-
podgležno, n. die Fußwurzel, der Oberfuß, V.-Cig.
-
podglǫ́bati, -am, vb. pf. untergraben, Z.
-
podglobíti, -ím, vb. pf. (den Stollen) unterfahren ( mont.), Cig. (T.); — češ.
-
podgnáti, -žénem, vb. pf. aufjagen, Z.
-
podgnésti, -gnétem, vb. pf. unterkneten, Cig.
-
podgnetúh, m. der Auf- o. Eindringling, Ist.- C.
-
podgníti, -gníjem, vb. pf. unterfaulen, Cig.
-
podgnojíti se, -ím se, vb. pf. untereitern, unterschwären, Cig.
-
podgǫ̑bje, n. das Unterlager der Pilze, das Schwammgewebe (mycelium), Cig. (T.), Tuš. (B.); — češ.
-
podgọ́rəc, -rca, m. der am Fuße des Berges Wohnende, der Anwohner eines Berges, Cig., Mik., C., Navr. (Let.).
-
podgórẹł, -ẹ́la, adj. 1) von der Sonne gebräunt, prim. podgoret; — 2) če je nebo zvečer močno rdeče, pravijo: nebo je podgorelo, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
-
podgorẹ̑łčək, -čka, m. dem. podgorelec; das Rothschwänzchen (sylvia phoenicurus), Z.
-
podgorẹ̑łəc, -łca, m. neki ptič, Mur., Danj. (Posv. p.); = podgorelček, Z.
-
podgorẹ̑lica, f. der Zunder, Mur., Cig.
-
podgorẹ̑t, adj., nam. podgorel, gebräunt, von der Sonne verbrannt: p. lešnik, Bolc- Erj. (Torb.); podgoreto silje, C.
-
podgorída, f. die Stadtschwalbe (hirundo urbica), Bolc- Erj. (Torb.).
-
podgọ̑rje, n. der Fuß eines Berges, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.).
-
podgọ́rka, f. die Anwohnerin eines Berges, Cig.
-
podgọ̑rnica, f. neka hruška, Ponikve (Tolm.)- Erj. (Torb.).
-
podgọ̑rnik, m. = podgorec, Cig., Valj. (Rad).
-
podgózdən, -zdna, adj. unter dem Walde befindlich, Cig.
-
podgǫ̑zdnica, f. die Kreuzmeise, die Tannenmeise (parus ater), Cig., Frey. (F.).
-
podgrábiti, -grȃbim, vb. pf. unterharken, unterrechen, Cig.
-
podgrȃdən, -dna, adj. unter dem Schloss befindlich, Cig.
-
podgrȃdje, n. die Unterburg, Cig., Jan.; der Burgflecken, Cig.
-
podgrédən, -dna, adj. podgrę̑dni kamen, der Balkenstein, Cig.
-
podgrẹ́ti, -grẹ̑jem, vb. pf. = pogreti, aufwärmen, Cig., Vrt.
-
podgrinják, m. der Schürhaken, C.
-
podgrinjálọ, n. 1) = podgrinjak, Guts.; — 2) der Fußteppich, DZ.; — 3) die Schabracke; sedlo in podgrinjalo, Jurč.
-
podgrínjati, -am, vb. impf. ad podgrniti; 1) darunter breiten, Cig., Jan.; — 2) schüren, C.
-
podgrísti, -grízem, vb. pf. unten be-, abbeißen, unterbeißen, Z.
-
podgȓlək, -grləka, m. = podgrlina, C.
-
podgŕlənci, m. pl. die Brustkette beim Pferdegeschirr, vzhŠt.
-
podgrlica, f. der Brustriemen des Pferdes, Alas.
-
podgrlína, f. die Wamme, C.
-
podgȓlje, n. = podgrlina, Jan., Cig. (T.).
-
podgŕniti, -nem, vb. pf. darunter breiten, Cig., Jan.; ruho si podgrni, predno ležeš, Lašče- Levst. (Rok.).
-
podgrǫ̑dje, n. der Vorderbrustring ( zool.), h. t.- Cig. (T.).
-
podgròm, -óma, m. die Gicht, das Podagra, Cig.; — prim. bav. podagram, C.
-
podgrómast, adj. podagrisch, Cig., Dol.
-
podgrǫ̑məc, -mca, m. der Podagrist, Cig.
-
podhı̑ba, f. die Ironie, Cig. (T.); — stsl.
-
podhı̑bən, -bna, adj. ironisch, Cig. (T.).
-
podhíčenje, n. die Unterschiebung, Cig.
-
podhı̑šje, n. das Souterrain, Levst. (Pril.).
-
podhítiti, -hı̑tim, vb. pf. unterschieben, Cig., C.
-
podhlópniti, -hlǫ̑pnem, vb. pf. erschnappen, Cig.
-
podhrȃstnica, f. neka goba, Rihenberk- Erj. (Torb.).
-
podhrı̑bski, adj. unter dem Berge gelegen: p. kosovi močvirski, die Ränder des Moores, Levst. (Močv.).
-
podhȗjka, f. = legen, Pohl., Cig., Erj. (Ž.); — (izpačena beseda nam. podojka? prim. češ.- rus. kozodoj [caprimulgus europaeus], C.).
-
podhȗjskati, -am, vb. pf., pogl. podhuskati.
-
podhúliti, -hȗlim, vb. pf. 1) schnipfen, C., LjZv.; — 2) p. se, sich ducken, Dol.- Mik.; pes se podhuli, ogr.- C.; podhulil se je in legel v posteljo, LjZv.; — p. se kam, sich wegstehlen: od dela se p., C.; den Kopf hängen lassen, C.; eine trotzige Miene machen (von Schmollenden), Mur., Dol.; podhuljeno gledati, Z., Dol.; — p. se, sich verstellen, sich verleugnen, Cig., Gor.; podhuljen pes, konj, ein Hund, ein Pferd, dem man nicht trauen darf, vzhŠt.; ( nav. potuliti se, toda prim. Mik. (V. Gr. I. 328.)).
-
podhȗljenəc, -nca, m. der Duckmäuser, LjZv.; der Gleißner, Cig.
-
podhȗlki, m. pl. geschnipfte Sachen, C.
-
podhȗskati, -am, vb. pf. aufhetzen, Cig.
-
podhústiti, -im, vb. pf. aufhetzen, Mur., Cig.
-
podíčiti se, -dı̑čim se, vb. pf. = pobahati se, Jan. (H.).
-
podı̑g, m. = povzdigovanje (pri maši), die Wandlung, ogr.- C.
-
podígniti, -dı̑gnem, vb. pf. = povzdigniti, ogr.- C., Zora.
-
podíhati, -dı̑ham, -šem, vb. pf. 1) ein wenig athmen, Z.; — 2) = poduhati, ein wenig beriechen, Z., jvzhŠt.
-
podíhniti, -dı̑hnem, vb. pf. beriechen, jvzhŠt.
-
podijakoniti, -im, vb. pf. zum Diakon weihen, Cig.
-
podíljati, -am, vb. pf. brettern, bedielen, Cig.
-
podı̑nək, -nka, m. = počitek, mir: ta človek nima nič podinka, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.); (morda nam. pothinek, prim. pothiniti).
-
podı̑r, m. der Verfall ( z. B. eines Hauses), Cig., Jan.; — der Sturz, der Fall, C., SlN.
-
podiráča, f. der Mauerbrecher, Dict.- Mik.
-
podiráłən, -łna, adj. zum Niederreißen dienend: podirȃłnọ kladvo, der Brechhammer, Cig.
-
podı̑ranje, n. das Niederreißen; — das Einbrechen der Bienenstöcke: čebele se kupujejo ali za podiranje ali za pleme, Levst. (Beč.).
-
podı̑rati, -am, vb. impf. ad podreti; stürzen machen, niederreißen; zid, hišo p.; vihar drevje podira; čebele p. = čebele moriti, da se more med izpodrezovati, Levst. (Beč.), Navr. (Spom.); — p. se. einstürzen; hiša, most se podira; — p. prijateljstvo, die Freundschaft untergraben, Cig., Jan.; p. oporoko, ein Testament umzustoßen suchen, Cig.; — widersprechen, Cig., Jan.; sam svoje besede podira, er widerspricht sich selbst, Cig.; eno drugo podira, eins hebt das andere auf, Cig.; — p. komu srce, jemanden entherzigen, Cig.; — p. se, = rigati se: podira se mi, es stößt mir auf, Polj.
-
podirjástiti, -ȃstim, vb. pf. niederrennen: p. koga, Cig., Jan.
-
podírjati, -am, vb. pf. ein wenig rennen; — podirjam, ich werde rennen, schnell reiten o. fahren.
-
podíšati, -ím, vb. pf. eine kurze Zeit riechen, beriechen, Cig.; Daj ga (rožmarin) meni, devojčica, Da ga podišim, Npes. ( BlKr.)- Let.
-
1. podíti, -ím, vb. impf. jagen, einhertreiben; konje p., die Wagenpferde jagen; živad p., das Geflügel verscheuchen; — p. se, einander jagen o. hetzen, sich tummeln; — p. se, jagen ( intr.), rennen; p. se za sovražnikom.
-
2. pǫ́diti, pǫ̑dim, vb. impf. den Boden legen, bodmen, pflastern, ogr.- C.
-
podı̑ž, m. der Jochpolster, Jan., M.
-
podjámati, -jȃmam, vb. pf. = podkopati, unterminieren, Jan. (H.).
-
podjámən, -mna, adj. hinterlistig, tückisch, Dict., Krelj.
-
podjámnost, f. die Hinterlist, die Tücke, Krelj.
-
podjȃnčnjak, m. der weibliche Unterrock, vzhŠt.
-
podjármən, -mna, adj. fürs Joch geeignet, Joch-: p. osel, C.
-
podjarmı̑telj, m. der Unterjocher, SlN.
-
podjármiti, -im, vb. pf. bejochen, unterjochen, Cig., Jan., nk.
-
podjármljati, -am, vb. impf. ad podjarmiti, nk.
-
podjármljenje, n. die Unterjochung, Cig., nk.
-
podjẹ̀d, -jẹ́da, m. 1) der Engerling, Cig., Jan.; podjedi, podzemeljski beli črvi, Levst. (Nauk); — 2) = bramor, die Maulwurfsgrille (gryllotalpa), Kor.- Jarn., Jan., Erj. (Ž.), Soška dol.- Erj. (Torb.); — 3) der einen zu untergraben sucht, der Widersacher, C.; — ni ga podjeda od hudega soseda, Npreg.- Jan. (Slovn.).
-
podjẹ́dati, -am, vb. impf. ad podjesti; unterfressen; črv podjeda rastlino; — unterwaschen, unterwühlen: voda podjeda breg; — podjeda se otroku, das Kind wird zwischen den Füßen wund vom Harn, C.
-
podjẹ̑dəc, -dca, m. = podjed 2), Kor.- C.
-
podjẹ̑dica, f. 1) der Wurmfraß, Z.; — 2) = podjed 2), Soška dol.- Erj. (Torb.).
-
podjèm, -ję́ma, m. der Hebebalken, Jan.
-
podję̑ma, f. = podjetje, die Unternehmung, C.
-
podjẹmȃłnik, m. palica ali kol, s katerim nosač podpira breme na ramenu, Koborid- Erj. (Torb.).
-
podjẹ̑manje, n. das Unternehmen, C.
-
podjẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad podjeti, Z., C.
-
podję̑mnik, m. = podjemalnik, Ljubušnje ( Goriš.)- Štrek. (Let.).
-
podjẹ́sti, -jẹ́m, vb. pf. unterfressen; črv je bučo podjedel, Jap.- Valj. (Rad); ječmen je podjeden, die Wurzeln der Gerste sind abgefressen, Z.; — unterwaschen: voda je breg podjedla; — podjeden otrok, ein Kind, das zwischen den Füßen vom Harn wund ist, C.
-
podję́tən, -tna, adj. unternehmend, nk.
68.087 68.187 68.287 68.387 68.487 68.587 68.687 68.787 68.887 68.987
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani