Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (68.487-68.586)

  1. podbrȃdica, f. der Halsbart, Cig.
  2. podbrȃdnica, f. 1) die Kinnkette, Cig.; — 2) das Tuch, das man Kindern beim Essen unter das Kinn bindet, das Geiferläppchen, Cig.
  3. podbrȃdnik, m. die Kinnkette, Jan.; — der Kehlriemen der Pferde, Cig.
  4. podbrȃdnja, f. die Halswamme des Rindes, vzhŠt.- C.
  5. podbrȃdnjak, m. 1) das Unterkinn, Mur., C.; — 2) die Halswamme des Rindes, C.; — 3) der untere Balken des Ochsenjoches, jvzhŠt.
  6. podbránati, -am, vb. pf. untereggen, Cig.
  7. podbráti, -bérem, vb. pf. slabo perje zelja a. pese, slabo grozdje pred trgatvijo obrati, unterklauben, C., Št.
  8. podbrazdáč, m. der Untergrundpflug, Nov.- C.
  9. podbrazdína, f. die Erdschichte unter der Furche, Cig., C.
  10. podbrȃzdje, n. = podbrazdina, Nov.- C.
  11. podbȓdje, n. der Fuß eines Berges, Cig.
  12. podbrę̑cati, -am, vb. pf. aufschürzen, Z.; p. si obleko z motvozom, Bes.
  13. podbrę̑ncati, -am, vb. pf. = podbrecati, Z.
  14. podbrę̑nčək, -čka, m. der Gürtel, C., Z.
  15. podbrẹ̑žina, f. eine vom Wasser unterwühlte Uferstelle, ob Ložnici ( Št.)- LjZv.
  16. podbrijáč, m. der Barbier, Mur.
  17. podbríjati, -am, vb. impf. = podbrivati, Mur.
  18. podbríti, -brı̑jem, vb. pf. den Bart rasieren; p. se, sich den Bart rasieren; — p. koga, betrügen, C.
  19. podbrúsiti, -im, vb. pf. unterschleifen, Cig.
  20. podbrúšati, -am, vb. impf. ad podbrusiti, Cig.
  21. podbȗd, m. der Impuls, Cig.
  22. podbȗda, f. die Erbauung ( fig.), Jan.
  23. podbȗdba, f. die Ermuthigung, Cig.
  24. podbȗdək, -dka, m. die Aneiferung, Cig.
  25. podbúdən, -dna, adj. aneifernd, erbaulich, Cig., Jan.
  26. podbudíti, -ím, vb. pf. aufmuntern, aneifern, Mur., Cig., Jan.
  27. podbȗdnik, m. der Aneiferer, Cig.
  28. podbȗja, f. = podbudba, Z.
  29. podbújati, -am, vb. impf. ad podbuditi; aufmuntern, aneifern, Mur., Cig.
  30. podcẹ́stən, -stna, adj. unter der Straße befindlich: podcẹ̑stne sopotnice = podrovi, die Straßencanäle, Levst. (Cest.).
  31. pòdčȃstnik, m. der Unterofficier, Jan., nk.
  32. podčȃšnica, f. der Credenzteller, Cig.
  33. podčȇlje, * n. der Kopfschild der Insecten, h. t.- Cig. (T.).
  34. podčę̑pica, f. = podčepina, C.
  35. podčę̑pina, f. die Flüssigkeit, die beim Zapfen oder aus dem Hahne abtropft, der Tropfwein, das Tropfbier, Cig., Jan., Dol., BlKr.
  36. podčę̑pnica, f. = podčepina, Cig., Jan.
  37. podčę̑pnja, f. = podčepina, Meg.
  38. podčésati, -čę́šem, vb. pf. unterkämmen, Cig.
  39. podčíniti, -čı̑nim, vb. pf. unterordnen, Cig. (T.), C., SlN., DZ.; — rus.
  40. podčȓnka, f. neka goba, Rihenberk- Erj. (Torb.).
  41. podčŕtati, -čȓtam, vb. pf. unterstreichen, Jan., nk.
  42. pòddẹ̑dič, m. der Nacherbe, Cig.
  43. pòddẹ̑dnica, f. die Nacherbin, Cig.
  44. pòddẹ̑dnik, m. = poddedič, Cig.
  45. poddẹjáti, -dẹ̑m, -dẹ́nem, vb. pf. darunter legen, unterlegen.
  46. poddẹ̀ł, -dẹ́la, m. 1) die Anschuhung, der Vorschuh, Cig., Jan., Met., Gor., Dol.; — 2) die Grundrast am Pfluge, das Pflughaupt, Cig., C.; — 3) póddẹł, -dẹ́la, prednji in zadnji p. pri vozu, das Vorder- und Hintertheil des Wagens, (podel) Štrek., Kras, Ip.- Erj. (Torb.), Št.; na prednjem poddelu ploh vleči, Št.; — zadnji p., der Hintere (podex), C.; — jelenov p., der Hirschziemer, Guts.; — (piše in govori se nav.: podẹ̀ł ali pódẹł).
  47. poddẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. (die Stiefel) vorschuhen, Mur., Cig., Jan., Met., Dol., Gor., Poh.; — piše se tudi: podelati.
  48. poddẹ̑łəc, -łca, m. das Pflugrädergestell, C.; — prim. poddel 3).
  49. poddẹ̑łək, -łka, m. die Unterabtheilung, C.
  50. pòddesę̑tnik, m. 1) der Gefreite, Jan., DZ.; — 2) der Unterzehenter, V.-Cig.
  51. pòddijákon, m. der Unterdiakon, Jan.
  52. poddǫ̑bnik, m. neka goba, C.
  53. pòddołžník, m. der Nachschuldner, Cig.
  54. poddrúžən, -žna, adj. subalternierend, Cig. (T.); poddrȗžna občina, die Untergemeinde, Levst. (Cest.); — Filial-, Cig., Jan.; p. zavod, eine Zweiganstalt, DZ.; poddružna blaznica, die Irrenhausfiliale, Levst. (Pril.); Neben-, Cig.; poddružna žila, der Nebengang ( min.), Cig. (T.); — poddružni dednik, der Nacherbe, V.-Cig.; — (piše se tudi: podružen).
  55. poddrȗženəc, -nca, m. der Subalterne, Jan.
  56. poddrúžiti, -drȗžim, vb. pf. unterordnen, Jan., Cig. (T.).
  57. poddrȗžnica, f. die Filialkirche; — die Filiale eines Vereines, einer Anstalt, Cig., C., nk.; — (piše se nav.: podružnica).
  58. poddrȗžničar, -rja, m. der zu einer Filiale Gehörige, SlN.
  59. poddrȗžničən, -čna, adj. die Filiale betreffend, C.
  60. poddrȗžnik, m. 1) der Gesellpriester, der Cooperator, der Kaplan, Meg., Cig.; der exponierte Priester an einer Filiale oder Localie, C., Burg. (Rok.); — 2) posestnik kake bajte, kakega kosa zemlje, der Häusler, Cig., Burg. (Rok.), Notr.; der Nebenbauer mit einem kleinen Grund, eine Art Hofstätter, Z.; — 3) der Inwohner, Ig (Dol.); — (piše se tudi: podružnik).
  61. poddrȗžniški, adj. = poddružničen, nk.
  62. poddrúžnost, f. die Unterordnung, Cig. (T.).
  63. poddúplọ, n. das untere Ofenloch, C.
  64. podebelíti se, -ím se, vb. pf. dicker oder fetter werden, Cig.
  65. podẹ́diti, -dẹ̑dim, vb. pf. = podedovati, erben, Z., Zora.
  66. podẹ̑dnik, m. = dedič, der Erbe, Vrt.
  67. podəgáti, -ȃm, vb. pf. ein wenig fortstoßen, Z.
  68. podę̑gmati se, -am se, vb. pf. ein wenig zanken, vzhŠt.- C.
  69. podəhníti, -dáhnem, vb. pf. = podihniti, C.
  70. podẹjáti, -dẹ́nem, -dẹ̑m, vb. pf. 1) dahinstellen, dahinlegen, C.; roke na koga p., C.; niederstellen, Jan.; — 2) bemeistern, bewältigen, Jan.; kogar pa je on podejal, ta je moral nositi stroške zanj, Bes.; — 3) pode mi kaj, ich werde unpass; kadar mi kaj pode, wenn ich unpässlich bin, Cig.
  71. pǫ́dəł, -dla, adj. gemein, (moralisch) niedrig, Cig. (T.), nk.; — rus., češ.
  72. podẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. 1) aufarbeiten; vse p., reine Arbeit machen, Cig.; das Material aufarbeiten, verarbeiten; klobčiče preje v platno p., Ravn. (Abc.); usnje v črevlje p., Z.; meso v klobase, hosto v butarice p., Polj.; slamo v gnoj p., Cig.; podelan gnoj, verrotteter Dünger, Vrtov. (Km. k.); (v pisarnicah) vse podelati, kar se je nabralo, Vod. (Nov.); — podelan prostor, verfahrenes Feld (im Bergbau), V.-Cig.; — 2) verwüsten, Jarn., M.; vol je po zelniku vse podelal, Z.; — 3) beschmutzen, Cig.; — p. se, sich mit den eigenen Excrementen beschmutzen, sich bemachen; p. se v gnezdo, ins Nest thun, Cig.; — p. se, sich beflecken ( fig.), alle Achtung verlieren, Polj.; — 4) ein wenig arbeiten, Cig.
  73. podẹ̑łba, f. 1) die Vertheilung: p. toplote, Cig. (T.); — p. krožnice, die Kreistheilung, Cig. (T.); — 2) die Ertheilung, C.
  74. 1. podẹ̑łək, -łka, m. die Nacharbeit, Cig.
  75. 2. podẹ̑łək, -łka, m. 1) die Eintheilung, C.; — 2) die Ertheilung, die Mittheilung, C.; die Spende, Cig., Jan.
  76. podẹlę́žiti se, -ę̑žim se, vb. pf. = udeležiti se, Burg.
  77. podẹlı̑tən, -tna, adj. = podelitvən, Cig.
  78. podẹlíti, -ím, vb. pf. 1) eintheilen ( math.), Cig. (T.); na stopnje p., graduieren, Cig. (T.); — 2) vertheilen: vse p., alles austheilen; — 3) ertheilen, spenden, verabreichen; p. miloščino; — (eine Bewegung) mittheilen ( phys.), Cig. (T.); verleihen, Cig., Jan., nk.; pravico, službo p., Cig.; p. komu akademijski stopenj, jemanden graduieren, Cig. (T.).
  79. podẹ́lja, f. = podelitev, die Ertheilung, C.
  80. podẹljénje, n. = podelitev.
  81. podẹ́lo, n. = poddel 3), Cig.
  82. podemokrátiti se, -ȃtim se, vb. pf. ein Demokrat oder demokratisch werden, Str., nk.
  83. podę̑ra, f. die Zerstörung, C.
  84. poderúh, m. der Zerstörer: sreče svoje p., Levst. (Zb. sp.).
  85. podesetę́riti, -ę̑rim, vb. pf. verzehnfachen, Cig.
  86. podesetíniti, -ı̑nim, vb. pf. dem Zehent unterwerfen, nk.
  87. podesę́titi, -sę̑tim, vb. pf. p. kaj, ( z. B. von einer Ernte) den Zehent absondern, Cig.
  88. podəskáti, -ȃm, vb. pf. bedielen, mit Brettern beschlagen, Cig., C.
  89. podẹ́ti, -dẹ̑m, vb. pf. p. mrliča (begraben), C.
  90. podę̑žəc, -žca, m. der Pressboden, der Kelterboden, Mur.
  91. podežę́łən, -łna, adj. im Lande vorkommend, Land-: podežę̑łna bolezen, die Epidemie, Cig., Jan., Levst. (Nauk); podeželne šege, die Landesgebräuche, Z.; podeželni berač, der Landbettler, Cig.
  92. podežę̑loma, adv. länderweise, V.-Cig.
  93. podgȃn, f. = podgana, ogr.- C.
  94. podgána, f. 1) die Ratte; hišna p., die Hausratte (mus rattus), siva p., die Wanderratte (mus decumanus), p. pižmarica, die Bisamratte (fiber zibethicus), povodna p., die Wasserratte (hypudaeus amphibius), Erj. (Ž.); — 2) neka hruška, Sv. Duh (pri Krškem)- Erj. (Torb.); — prim. it. pantegana, Mik.
  95. podgȃnar, -rja, m. 1) der Rattenfänger, Cig.; — 2) eine Art Hunde (Rattler?), C.
  96. podgániti, -nem, vb. pf. = podgeniti, Cig., Jan.
  97. podgȃnjak, m. der Rattenkoth, Cig., Jan.
  98. podgȃnjati, -am, vb. impf. ad podgnati; aufjagen (aus einem Verstecke), Z.
  99. podgȃnski, adj. Ratten-, Mur., Cig.
  100. podgȃnščak, m. 1) der Rattenkoth, Mur., Cig., Jan.; — 2) der Natterkopf (echium), C.

   67.987 68.087 68.187 68.287 68.387 68.487 68.587 68.687 68.787 68.887  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA