v (68.387-68.486)

68387. počitnína, f. das Quiescentengehalt, Cig., Jan., Nov.
68388. počǫ́hati, -am, vb. pf. ein wenig kratzen; — patschen ( v. Dachdecker), Cig.
68389. počohljáti, -ȃm, vb. pf. ein wenig sanft kratzen, C.
68390. počrčkáti, -ȃm, vb. pf. 1) bekritzeln, beklecksen; — 2) verkritzeln, verklecksen: p. dokaj tinte.
68391. počrẹ́dən, -dna, adj. Wechsel-: počrẹ̑dno gospodarstvo, die Wechselwirtschaft, Cig.; — prim. čreda 2).
68392. počrẹ́pati, -pam, -pljem, vb. pf. ausschöpfen, Cig., Jan.; — aufsaufen, Cig.
68393. počrẹ̑z, adv. 1) querüber; p. dejati kaj; rebri počrez iti, Jurč.; — 2) im Durchschnitt; — 3) p. praviti, oberflächlich erzählen, Cig.; — (počrę̑z?) na zapadu: počę̑z.
68394. počrẹ̑zək, -zka, m. das Pauschale, (počezek), Jan., Nov.
68395. počrẹ́zən, -zna, adj. 1) quer, Jan.; — 2) durchschnittlich, Nov.; Durchschnitts-: počrẹ̑zna cena, der Durchschnittspreis, Jan.; počrezni denar, das Pauschalgeld, Jan.; — 3) oberflächlich, M.; — summarisch, Jan.
68396. počrẹ̑znica, f. 1) vrv, ki se dene počrez pod breme, Vas Krn- Erj. (Torb.); — 2) dolga žaga za dva človeka, (počeznica) Tolm.
68397. počrẹznína, f. das Pauschale, (počez-) Jan.
68398. počrgotáriti, -ȃrim, vb. pf. hinkritzeln: p. komu kaj, Let.
68399. počŕkati, -čȓkam, vb. pf. bekritzeln, Z., Let.
68400. póčrn, adj. schwärzlich, Guts.
68401. počrnẹ́ti, -ím, vb. pf. schwarz werden.
68402. počŕniti, -im, vb. pf. 1) schwarz machen, schwärzen; s sajami p., Cig.; — 2) verschwärzen: p. koga pri kom.
68403. počrpáti, -pȃm, vb. pf. = počrepati, Cig.
68404. počŕtati, -čȓtam, vb. pf. mit Strichen bezeichnen: p. ves papir, Cig.
68405. počrtljáti, -ȃm, vb. pf. bestricheln, Cig.
68406. počúčniti, -čȗčnem, vb. pf. = počeniti, niederhocken, C., Dol.
68407. počúditi se, -čȗdim se, vb. pf. einige Bewunderung schenken: p. se čemu, Cig.
68408. počúhati, -am, vb. pf. durch Blasen abkühlen, Gor., Tolm.; — p. se = ohladiti se, GBrda- Erj. (Torb.).
68409. počúhniti se, -čȗhnem se, vb. pf. = ohladiti se: počakajmo, naj se jed počuhne, jvzhŠt.
68410. počȗt, m. die Empfindung, Z.; das Gefühl: dobri p., das Wohlgefühl, Cig.
68411. počȗtək, -tka, m. 1) die Empfindung, Mur., Jan.; — 2) der Sinn, Mur.; pl. počutki, die Sinne: svojih počutkov ne v moči imeti, seiner Sinne nicht mächtig sein, Cig.; duh se ne zapopade z našimi počutki, Jap. (Prid.); Da ga ne bode žgalo, Ne bolelo, ne srbelo, v vseh njegovih počutkih Zunaj in znotraj! (zagovor), Gabrije pod Krasom- Erj. (Torb.).
68412. počútən, -tna, adj. sinnlich, Cig., C.; počȗtna naslada, LjZv.
68413. počútiti, -im, vb. pf. = občutiti, empfinden, Z., M.; (napačno: p. vb. impf. empfinden, p. se = sich befinden).
68414. počȗtje, n. das Befinden, Jan.
68415. počȗtljaj, m. = počutek, das Gefühl, M.
68416. počútnost, f. die Sinnlichkeit, C.
68417. pòd, póda, m. 1) der Fußboden; p. delati sobi, ein Zimmer bodmen, Cig.; — 2) der Dreschboden, die Tenne; — der Boden der deutschen Weinpresse, C.; — 3) das Mühlgebiet, in der Mühle ein Gestell, auf welchem sich der Stein, der Lauf und der Rumpf befindet, V.-Cig.; — 4) der Dachboden, Cig., Goriš.; — das Dachzimmer, Goriš.; — 5) das Stockwerk, Ravn.- M., ogr.- C.; hiša na en pod, Zv.; — das Deck: ladja na dva poda, C., Z.
68418. pòd, I. praep. A) c. acc. 1) unter (na vprašanje: kam? — često znači samo približavanje k više ležečemu predmetu); pod kolo priti; pod mizo vreči; iz dežja pod kap; pod solnce, mittagwärts, V.-Cig.; Peljala ga pod beli grad, Npes.- Mik.; pod mesto, hinwärts nach der Stadt, Cig.; — pod-se, abwärts, bergab, Cig., Jan.; cesta gre pod-se, Gor.; — pod se gledati, den Blick zu Boden gerichtet haben, Dict.; — 2) izraža razmerje podložnosti: unter; pod svojo oblast spraviti; — biti pod koga, biti pod našega cesarja, Cig., C.; biti pod kako sodnijo, einem Gericht unterstehen, Cig.; biti pod kako faro, zu einer Pfarre gehören, Z., Kr.; — pod zastavo vzeti, pfänden, Jan.; — pod zlo iti, zugrunde gehen, Cig., Jan.; = pod nič priti, Jan., Zv.; — pod moj odgovor, auf meine Verantwortung, Cig. (T.); — 3) v časnem pomenu: gegen; pod večer, gegen Abend; pod noč, mit anbrechender Nacht; pod jutro, gegen Morgen; pod jesen, gegen den Herbst hin; pod starost, bei zunehmenden Jahren, Cig.; — während: pod pridigo, C.; pod mašo, C.; v cerkvi pod mašo peti, Jsvkr.; — B) c. instr. 1) unter (na vprašanje: kje?); pod streho biti, unter Dach sein; pod milim nebom, unter freiem Himmel; — pod goro, am Fuße des Berges; pod gradom, unter dem Schlosse; pod oknom stati; — pod pazuho koga voditi, jemanden am Arm führen; — pod orožjem biti, unter Waffen sein, Cig.; — 2) znači podložnost ali kako podobno razmerje: unter; Ti ga nimaš pod seboj, Da bi skusil se z menoj, Npes.-K.; pod našim cesarjem; pod oblastjo; pod vodstvom; pod zvonom kake fare, in einem Pfarrsprengel; — pod ključem imeti, unter Schloss und Riegel halten; pod prisego, unter Eidschwur; p. kaznijo prepovedati, bei Strafe verbieten; pod danjo, tributpflichtig, Cig. (T.); pod svojo odgovornostjo, unter eigener Verantwortung, DZ.; — II. adv. (v sestavi s samostalniki največ le v novejših spisih po vzgledu nemščine); Unter-, Vice-: poddijakon, der Subdiakon; podžupan, der Vicebürgermeister; (v teh sestavah ima "pod" svoj poudarek poleg glavnega naglasa sestavljene besede); — III. praef. znači 1) da se dejanje pod čim vrši, ali da je v kakem podobnem razmerju: podkovati, beschlagen, (= unten anschmieden), podložiti, unterlegen, podpisati, unterschreiben, podorati, unterackern, podpreti, unterstützen; — 2) da je dejanje od spodaj navzgor namerjeno: podganjati, aufjagen; — 3) da je dejanje nekako tajno: podkupiti, bestechen (= heimlich kaufen).
68419. podáč, m. = podajač, orodje, s katerim se kaj podaja, Podkrnci- Erj. (Torb.).
68420. pòdadmirāl, m. der Viceadmiral, Cig., Jan.
68421. 1. pōdagra, f. protin, das Podagra, Jan.
68422. 2. podȃgra, f. = les z vejevjem za lonico, za drva itd. (beseda izprevržena iz: podvora), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
68423. pōdagrast, adj. podagrisch, Cig.
68424. podȃja, f. die Überreichung, Cig., Jan.; — die Ergebung, die Übergabe ( z. B. einer Stadt), Cig., Jan., C.
68425. podajáč, m. 1) der etwas zu reichen pflegt, der Handlanger; — 2) die Reichgabel, Mur., Cig., Dol., Notr., Gor.; — 3) veliki p., in den Sägemühlen der Haken, welcher das Steigrad fortschiebt, der Schieber, Cig.
68426. podajáča, f. die Reichgabel, Z., Nov.
68427. podajȃčka, f. die Handlangerin, Cig.
68428. podajȃłnica, f. die Reichgabel, Guts.- Cig., Mur., Jan., Zilj.- Jarn. (Rok.), Polj.
68429. podajȃłnik, m. 1) die Reichgabel, Guts., Cig., Jan., Gor., zapŠt.; — 2) = podajač 3), der Schieber, Cig., Savinska dol.
68430. podȃjanje, n. 1) das Hinreichen; — die Handlangung; — 2) das Zusetzen, die Hetze: s podajanjem koga odgnati, jemanden forthetzen, Cig.; — das Durchhecheln; — prim. podajati.
68431. podȃjati, -jam, -jem, vb. impf. ad podati; 1) reichen, darreichen; p. snopje, vodo; roke si p.; an die Hand geben, bieten; to nam podaja dokaze za našo trditev, nk.; — überreichen, Cig., Jan.; prošnje p., Bittschriften einreichen, Cig.; — 2) p. se, sich ergeben; mesta se podajajo; — nachgeben: veje se podajajo pod snežno težo, LjZv.; — p. se v kaj, sich in etwas einlassen; — p. se na kaj, einer Sache obliegen, V.-Cig.; — 3) p. koga, jemandem mit Worten zusetzen, ihn durch die Hechel ziehen, Cig.; p. se s kom, mit jemandem einen Streit, eine Hetze haben, Cig.; dolgo sta se podajala, sie stritten lange mit einander, Z.; — 4) konj podaje, das Pferd galoppiert, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 5) p. se, passen, Jan.; kako se mi podaje ta obleka? Cig.; — 6) podaje se mi, ich empfinde einen Brechreiz, Z., Bolc- Erj. (Torb.); — 7) p. se kam, sich irgendwohin begeben, verfügen, Cig., nk.; (po nem.); — podájem, kajk.- Valj. (Rad).
68432. podȃjən, -jna, adj. die Ergebung oder die Übergabe betreffend, Übergabs-, Jan. (H.).
68433. podȃjič, m. = podajač 2), die Reichgabel, Tolm.- Levst. (M.).
68434. podȃjščina, f. kar se podaja, Mur.; podajači so imeli v eni roki meč, z eno so podajščino nosili, Ravn.
68435. podȃljək, -ljka, m. = podaljšek, die Fortsetzung, C.
68436. podáljiti, -im, vb. pf. = podaljšati, Z.
68437. podȃljšanje, n. die Verlängerung; — die Prolongation.
68438. podȃljšati, -am, vb. pf. länger machen, verlängern; p. se, länger werden, sich verlängern; — prolongieren.
68439. podȃljšba, f. die Verlängerung, die Prolongation, Jan., DZ.
68440. podȃljšək, -ška, m. 1) der Fortsatz, Cig.; p. osi, die Verlängerung der Axe, Žnid.; — 2) die Verlängerung; p. vaših dni, Ravn.- Valj. (Rad); menični p., die Prolongierung eines Wechsels, Cig.
68441. podaljšína, f. die Verlängerung, C.
68442. podamāščiti, -im, vb. pf. damascieren: p. jeklo, Cig. (T.).
68443. podȃnčica, f. der Pfriemenschwanz (oxyuris vermicularis), Jan. (H.); — prim. otročja glista.
68444. podánək, -nka, m. der unterste Theil des Baumes, C., Z.; — der Fuß eines Berges, Cig. (T.), Erj. (Min.), Jes., Kr.; hribi so tukaj od podanka do vrha zaviti v bujno zelenilo, Zv.
68445. podánja, f. = kotlasta dolina, Rodik (Kras)- Erj. (Torb.).
68446. podánost, f. = udanost, die Ergebenheit, Mur.
68447. 1. podár, -rja, m. der Feld- oder Weingartenhüter, C., Levst. (Nauk).
68448. 2. podȃr, m. = podarek, Mur.
68449. podȃrati, -am, vb. impf. ad podorati; unterackern, Habd.- Mik.; gnoj p., einen mit Dünger bestreuten Acker pflügen, jvzhŠt.
68450. podȃrək, -rka, m. das Geschenk, die Spende, Cig., Jan., DZ.
68451. podarílọ, n. = podarek, Cig., Jan.
68452. podaríti, -ím, vb. pf. schenken; p. komu kaj; tudi: p. koga s čim: jaz podarim starejšino z malim darom, naj ga podari Bog z večim! vzhŠt.- Pjk. (Črt.).
68453. 1. podȃrjati, -am, vb. impf. = podarati, Jan.
68454. 2. podárjati, -am, vb. impf. ad podariti = podarjevati, nk.
68455. podarník, m. der Spender, C.
68456. podȃtək, -tka, m. die Angabe, Cig. (T.); podatki, die Daten, Cig. (T.), C., DZ., nk.
68457. podátən, -tna, adj. 1) freigebig, Z., Navr. (Spom.), BlKr.- Navr. ( LjZv.); — 2) geschmeidig, Z., Vrt.; — mild ( min.), h. t.- Cig. (T.).
68458. 1. podáti, -dám, vb. pf. 1) reichen: podajmo si roke! — überreichen; tožbo p. zoper koga, Cig.; — 2) p. se, sich ergeben; — nachgeben; p. se poželenju, Kast.- Valj. (Rad); p. se grehu, sich der Sünde ergeben, Jsvkr.; podal se je, er gab sich darein, er fügte sich; nekaj časa ni se hotel ničesar učiti, sedaj se je pa podal, DSv.; tudi: er hat eingestanden; — p. se v kaj, eingehen, sich in etwas einlassen; v to se ne podam, Cig.; v pogovor se p., Glas.; — p. se na kaj, sich auf etwas verlegen, Cig.; p. se na tatvino ali ropanje, Jap. (Prid.)- Valj. (Rad); on je znal lepo govoriti, kadar se je podal, Jurč.; — 3) p. se, sich begeben: p. se kam (po nem.), Jurč.; Mur., Cig., Jan., nk.; — 4) p. se, vb. impf. = podajati se, passen; poda se mu kakor svinji sedlo, kakor zajcu boben.
68459. 2. pǫ́dati, pǫ̑dam, vb. impf. den Boden legen, bodnen, Svet. (Rok.).
68460. podbȃda, f. die Anspornung, Cig.
68461. podbȃdati, -am, vb. impf. ad podbosti; anspornen; p. konja, Cig.
68462. podbẹ̀ł, -bẹ́la, m. der Huflattich (tussilago farfara), Rib.- Mik., Ip.- Erj. (Torb.); — die Klette (lappa minor), Valj. (Rad); — neka vinska trta, Brežice ( Št.)- Erj. (Torb.).
68463. podbẹ̑łəc, -łca, m. neka vinska trta, Dol.- Z., Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.); ohrenblättriger Wippacher, Trumm.
68464. podbẹ́liti, -im, vb. pf. drevo p., dem Baum einen Theil der Rinde wegschälen, ihn lachen, kränzen, Cig.
68465. podbę́rati, -bę̑ram, vb. impf. = podbirati, Mur.
68466. podbę̑rək, -rka, m. podberki = pri podbiranju nabrano grozdje, C.; — prim. podbirati.
68467. podberı̑n, m. = podberina, C., Z.
68468. podberína, f. der Vorlesewein, C., Z.
68469. podberúh, m. = podberin, C.
68470. podbəzáti, -ȃm, vb. pf. aufhetzen, Cig.
68471. podbíjati, -am, vb. impf. ad podbiti; = izpodbijati, M., C., Z.
68472. podbı̑r, m. = podberina, C.
68473. podbiráč, m. delavec, kateri podbira v vinogradu, M.
68474. podbı̑ranəc, -nca, m. = podberina, Cig.
68475. podbíranje, n. die Vorlese, Št.
68476. podbírati, -bı̑ram, vb. impf. ad podbrati; pri kapusu ali pesi staro lepenje (perje) sproti obirati, Z., Soška dol.- Erj. (Torb.); — gnilo, plesnivo grozdje pred trgatvijo obirati, eine Vorlese vornehmen, Z., C., BlKr., Št.
68477. podbı̑rək, -rka, m. = podberina, Cig., C.
68478. podbirína, f. = podberina, vzhŠt.
68479. podbístriti, -bı̑strim, vb. pf. p. konja, dem Pferde die Sporen geben, Št.- Z., Npes.- Pjk.
68480. podblazíniti, -ı̑nim, vb. pf. unterpolstern, Cig., M.
68481. podbòd, -bóda, m. der Ansporn, Cig. (T.).
68482. podbodica, f. der Ansporn, Cig. (T.).
68483. podbòj, -bója, m. 1) die Thürpfoste, der Thürstock; — 2) der Stützbalken, Dict.; — 3) der Unterzugsbalken, ZgD.; der Unterkeil, C.
68484. podbǫ̑jnik, m. der Thürstock, C.
68485. podbósti, -bódem, vb. pf. die Sporen geben: p. konja, Cig.; — anspornen, anreizen, Cig. (T.).
68486. podbrȃdək, -dka, m. 1) der fleischige, herabhängende Theil unter dem Kinn, das Unterkinn (der Koder); — das Kinn, Mur., Valj. (Rad); — 2) die Wamme des Rindes, C.; — 3) das Bartläppchen des Hahnes: petelinovi podbradki, Cig., Jan., C.

   67.887 67.987 68.087 68.187 68.287 68.387 68.487 68.587 68.687 68.787  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani