v (68.287-68.386)

68287. pocíniti, -im, vb. pf. 1) verzinnen; — 2) mit Glasur überziehen, M.; — 3) mit Eis überziehen: drevje je pocinjeno, če dež po njem zmrzne, Dol.; — 4) p. se, trotzig werden, etwas trotzig verweigern, Savinska dol.
68288. pocínjati, -am, vb. pf. = pociniti 2), mit Glasur überziehen: lonci so pocinjani, Rib.- Levst. (Rok.).
68289. pocı̑nkati, -am, vb. pf. verzinken, Cig., DZ.
68290. pocmȃkati, -am, vb. pf. bepatzen, beklecksen, Lašče- Levst. (M.).
68291. pocmokáti, -ȃm, vb. pf. = cmokaje pojesti, schmatzend aufessen.
68292. pocmr̀k, -cmŕka, m. der Schlürflaut: kadar je v lakomnici že malo tekočine, sliši se pocmrk, (pócmrk) BlKr.
68293. pocmȓkati, -am, vb. pf. ausschlürfen, Z.
68294. pocmúliti, -im, vb. pf. aussaugen: mehko hruško p., vzhŠt.- C.
68295. pócnje, -cənj, f. pl., vzhŠt., pogl. podstenje.
68296. pocŕkati, -cȓkam, vb. pf. nach einander umstehen, verrecken: vsi prasci so mu pocrkali.
68297. pocŕkniti, -cȓknem, vb. pf. der Reihe nach verrecken, C.
68298. pocúkati, -cȗkam, vb. pf. ein wenig zupfen, anzupfen ( z. B. am Rock); — prim. cukati.
68299. pocúkniti, -cȗknem, vb. pf. jemanden (einmal) zupfen.
68300. pocúkrati, -am, vb. pf. mit Zucker versetzen, verzuckern; kavo p.
68301. pocukríti, -ím, vb. pf. = pocukrati, Jan. (H.).
68302. pocul, m. eine Art Haube, ogr.- C.; — prim. pocelica.
68303. poculica, f. = pocul, ogr.- C., Z.
68304. pocúrati, -ȗram, vb. pf. bepissen; — p. se, pissen; p. se v posteljo.
68305. pocurẹ́ti, -ím, vb. pf. schwach rinnend hervorkommen: pocurelo je (vino) iz soda.
68306. pocurljáti, -ȃm, vb. pf. = pocureti.
68307. pocúzati, -am, vb. pf. absaugen; (die Mutterbrüste) aussaugen, Z.; vse mleko je otrok materi pocuzal.
68308. pocúzniti, -cȗznem, vb. pf. p. z ramenom, die Achsel zucken, Jurč.
68309. 1. pǫ̑č, m. 1) der Knall, C.; — 2) die Ritze, C.; dihalni p., die Athemritze, Erj. (Izb. sp.).
68310. 2. pòč, pǫ́ča, m. der Brunnen, Štrek., Rez.- C.; — prim. it. pozzo, der Brunnen.
68311. pǫ̑č, -ı̑, f. die Ritze, die Spalte, der Borst, Cig.; p. v lončeni posodi, Vod. (Izb. sp.); — die Felsenkluft, Mur., Cig., Jan., Met., Hal.- C.; za počjo se odpre globok brezen, Glas.
68312. počȃčkati, -am, vb. pf. beklecksen, M.
68313. počȃk, m. das Warten: na počak (dati, vzeti i. t. d.), auf Borg, Cig., Jan., Kor.- Jarn. (Rok.), BlKr., jvzhŠt.; na p. puščeni coli, der creditierte Zoll, DZ.; na večen počak, ohne Hoffnung auf Rückerstattung, Z.
68314. počákati, -čȃkam, vb. pf. eine Zeit lang warten, abwarten; počakaj malo! s kosilom, z južino p.; p., da se komu jeza ohladi, jemandes Zorn auskochen lassen; polovico ti izplačam precej, za polovico pa me boš počakal; do zadnjega p., es bis aufs Äußerste ankommen lassen, Cig.; ( imprt. tudi: počaj, Št., od glagola: počajati, ki se sicer ne rabi).
68315. počarodẹ́jiti, -dẹ̑jim, vb. pf. p. se, ein Zauberer, eine Zauberin (Hexe) werden, Bes., SlN.
68316. počásən, -sna, adj. langsam, säumig; počasna hoja, počasen delavec; počasen si kakor hudo leto, kakor sveto olje ( Kras), kakor laško olje, ( Lašče), Erj. (Torb.); p. kakor megla brez vetra, jvzhŠt.
68317. počȃsi, adv. langsam; p. iti, delati; voda p. teče; "počasi po kamenju!" reče se človeku, ki hoče vse v eno sapo dokazovati, a dela logične skoke, Erj. (Torb.).
68318. počásnast, adj. = počasen, Mur.
68319. počasnè, -ę́ta, m. = počasnež, Jan. (H.).
68320. počȃsnež, m. der Langsame; p. vse zamudi, SlN.
68321. počȃsnik, m. der Langsame, Cig.
68322. počȃsoma, adv. allmählich, nach und nach, Mur.
68323. počȃst, f. die Beehrung, die Ehrenbezeugung, Cig. (T.); — stsl.
68324. pǫ̑čast, adj. spaltig, ritzig, Cig.
68325. počástən, -stna, adj. = časten, Ehren-, Cig., M.; — hs.
68326. počastílọ, n. die Ehrenbezeugung, die Auszeichnung, Jan.
68327. počastíti, -ím, vb. pf. Ehre erweisen, beehren; p. koga s streljanjem; počaščen, beehrt, geehrt, Cv.
68328. počȃstnica, f. das Ehrengeschenk, Cig.
68329. pǫ̑čca, f. dem. poč f., ein kleiner Sprung o. Riss, M.
68330. počečiti se, -im se, vb. pf. = počičati se, C.
68331. počəčkáti, -ȃm, vb. pf. bekritzeln.
68332. počę̑da, f. die Säuberung, die Reinigung, M.
68333. počę́diti, -čę̑dim, vb. pf. der Reihe nach säubern, putzen; po hiši je vse počejeno, Gor.
68334. počéhati, -ham, vb. pf. 1) = podrgniti: p. se ob čem ali kom, LjZv.; — 2) = počesati, kämmen, Jan.
68335. počehljáti, -ȃm, vb. pf. ein wenig kratzen, BlKr.- Mik.; p. svinje, BlKr.; streicheln, M.
68336. póček, m. = počak; na p. dati, BlKr.- M.; na p. vzeti, Krelj.
68337. počéliti, -im, vb. pf. palico p., den Stock am Ende abplatten, C.
68338. počeljustáti, -ȃm, vb. pf. ein wenig schwatzen, ein Geheimnis ausplaudern, M.; vse p., alles ausplauschen, Z.
68339. počę́lọ, n. der Ursprung, Jan., LjZv.; — hs.
68340. počemę́riti se, -ę̑rim se, vb. pf. mürrisch werden, Jurč.
68341. počenčáti, -ȃm, vb. pf. ein wenig plaudern; — p. kaj, etwas ausplaudern, Jan.
68342. pǫ̑čenica, f. die Erdkluft, die Schlucht, C.
68343. počéniti, -čę́nem, vb. pf. niederhocken, niederkauern; — prim. počepniti.
68344. počẹ̑njanje, n. 1) das Beginnen; — 2) das Verfahren.
68345. počẹ̑njati, -am, vb. impf. ad početi; 1) anfangen; — 2) beginnen, treiben, thun; kaj pa počenjate, otroci? vsakojake reči p.
68346. počèp, -čę́pa, m. die Kniebeuge, Telov.
68347. počẹ́pati, -čẹ̑pam, -pljem, vb. impf. ad počeniti; (öfters) niederhocken, Mur., Cig., Jan.; počepaje, dann und wann niederhockend, C.
68348. počę̑pək, -pka, m. ein unreifes Ei ohne harte Schale, Gor.- M.
68349. počę́pən, -pna, adj. Kniebeuge-: počẹ̑pna drža, Telov.
68350. počepẹ́ti, -ím, vb. pf. eine Zeit lang hocken.
68351. počę̑pica, f. die Hocke: na počepici sedeti, hocken, Z.
68352. počepı̑n, m. 1) der Hocker, Z.; — 2) p. je fižol, ki nizko raste, Svet. (Rok.).
68353. počę̑pnik, m. ein niederes Brot, Z.
68354. počépniti, -čę̑pnem, vb. pf. = počeniti.
68355. počepúh, m. der gerne hockt, der Hocker, Cig., Mik.
68356. počepúlja, f. die gerne hockt, die Hockerin, Cig., M.
68357. počerȃnka, f. neka goba (menda: agaricus campestris), St. Tomaž pod Čavnom- Erj. (Torb.).
68358. počésati, -čę́šem, vb. pf. kämmen; p. dekletce; p. se, sich die Haare kämmen, sich frisieren; — abstriegeln, Cig.; — p. koga, jemandem einen Hieb versetzen ( fig.), Cig.; abkanzeln, nk.
68359. počəstíti, -ím, vb. pf. = počastiti, Cig., Jan., nk.
68360. počəščénje, n. = počaščenje, Cig., Erj. (Izb. sp.).
68361. počešę̑rka, f. zadnji obrok jedi kakršnega koli pridelka; n. pr. "denes je krompirjeva počešerka", veli gospodinja, kadar pristavlja zadnji krompir, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
68362. počę́tək, -tka, m. 1) der Anfang; s početka, anfangs; početki, die Anfangsgründe, Cig. (T.); — der Anfangspunkt ( math.), Cig. (T.); — die Quelle ( fig.), der Grund, Cig.; — 2) das Unternehmen, das Beginnen, Cig., C.; nespameten p., thörichtes Beginnen, Ravn.
68363. počę́tən, -tna, adj. Anfangs-, Cig.; počę̑tna črka, početna brzina, Cig. (T.); — anfänglich, Cig.; — Elementar-: početna šola, Cig., Jan.; početni nauk, Cig. (T.).
68364. počę́ti, počnèm, vb. pf. 1) beginnen; prepir p., Cig.; brez njega nič ne počneš = er ist deine rechte Hand, Cig.; — 2) beginnen, thun; od veselja ne ve, kaj bi počel = er ist außer sich vor Freude; kaj mi je zdaj početi! was soll ich nun thun? kaj bi si počela taka gospoda v naši vasi? Vrt.; — 3) = spočeti, empfangen, Trub., Krelj, Jsvkr.
68365. počę́tje, n. 1) die Unternehmung, Cig.; — 2) = počenjanje, das Treiben, die Handlungsweise; — 3) = spočetje, Krelj, Jsvkr.
68366. počę́tnica, f. 1) die Urheberin, Cig.; die Gründerin, Kremp.- M.; — 2) die Unternehmerin, Cig.; — 3) das Elementarbuch, Cig. (T.).
68367. počę́tnik, m. 1) der Urheber, Cig., kajk.- Valj. (Rad); der Gründer, Kremp.- M.; — 2) der Unternehmer, Cig.
68368. počę̑z, adv., pogl. počrez.
68369. počíčati, -am, vb. pf. 1) eine Weile sitzen (v otročjem govoru), Cig.; — 2) p. se = usesti se, jvzhŠt.
68370. 1. počína, f. die Spalte, der Riss, Guts.- Cig.
68371. 2. počína, f. das offene Meer, Jan., Cig. (T.); — stsl.
68372. počı̑nati, -am, vb. impf. ad početi = počenjati, Raič (Slov.).
68373. počı̑nək, -nka, m. = počitek, die Rast; zložen p., Hip. (Orb.); p. si privoščiti, Slom.
68374. počíniti, -čı̑nem, vb. pf. 1) ausruhen, ausrasten, Mur., Cig., Jan., Dol.; rad bi malo počinil, Vrt.; počakaj, da malo počinem, Soška dol.- Erj. (Torb.); = p. si, vzhŠt.- Valj.; p. si na božji volji, ogr.- Let.; — tudi: p. se, Mur., Zora, Dol., jvzhŠt.; — 2) ruhig bleiben: otrok ne počine na postelji, das Kind will nicht ruhig auf dem Bette bleiben, jvzhŠt.; krogla ne počine na mizi, jvzhŠt.
68375. počíniti, -čı̑nim, vb. pf. machen: počini je močne, (počiníti) ogr.- C.
68376. počíslati, -am, vb. pf. beachten, Cig.
68377. póčist, m. das empfindliche Springkraut (impatiens noli tangere), Guts., Medv. (Rok.).
68378. počístiti, -čı̑stim, vb. pf. der Reihe nach reinigen, putzen; vse p.; vse je počistil po mizi = er hat alles aufgegessen, jvzhŠt.
68379. počı̑tək, -tka, m. die Rast; ne privošči si počitka, er gönnt sich keine Ruhe; brez počitka, ohne auszuruhen, rastlos; dober počitek! gesegnete Rast! jvzhŠt.; — pl. počitki, = počitnice, die Ferien, Jurč.
68380. počítən, -tna, adj. Rast-: počı̑tna ura, Cig.; počitni dan, DZ.
68381. počíti, -čı̑jem, vb. pf. ausruhen; Oh majhno postojva, preljubi plesavec, Da jaz si oddahnem, da noga počije, Preš.; = p. si, Krelj, Vrt.; tudi: p. se, Mur., Jan., jvzhŠt.
68382. pǫ́čiti, pǫ̑čim, vb. pf. 1) krachen, knallen; puška je počila; z bičem p.; = ustreliti: zajca p., LjZv., Dol.; — počil je glas, es ist das Gerücht aufgetaucht, Cig., Jan., Nov., nk.; — 2) einen Schlag versetzen: p. koga za uho, po ustih; — p. se s kom, aneinander gerathen, eine Schlacht liefern, Jan.; — 3) bersten, springen, platzen; obroč, lonec, mehur poči; kupica je počila, das Glas bekam einen Sprung; struna je počila, die Saite ist gesprungen; — popek poči, die Knospe geht auf, Cig.; človek bi od smeha počil, man könnte vor Lachen bersten; srce mi hoče p., das Herz will mir springen, Cig.; počen, gesprungen, geborsten; lonec, zvon je p., der Topf, die Glocke hat einen Sprung; ima glas kakor p. lonec; za to ne dam počenega groša; — 4) einen Leibesbruch bekommen, Cig.; počen je, er hat einen Bruch, Cig., Kr.
68383. počítje, n. = počitek, Guts.- Cig.
68384. počı̑tkinọ, adv. so ziemlich viel, (tudi: počı̑tkənọ) Prvačina ( Goriš.)- Štrek. (LjZv.).
68385. počı̑tnice, f. pl. die Ferien: na p. iti, o počitnicah, Cig., Jan., C., nk.
68386. počı̑tnik, m. der Quiescent, Cig., Jan.

   67.787 67.887 67.987 68.087 68.187 68.287 68.387 68.487 68.587 68.687  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani