Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (68.087-68.186)

  1. plȗtək, -tka, m. morski p., der Meerkork (alcyonium), Erj. (Ž.).
  2. plútən, -tna, adj. = plutov, Kork-: plȗtna kislina, die Korksäure, Cig.
  3. plúti, plújem, plóvem, vb. impf. schwimmen, Jan., C., Skal.- Let., Gor.- Levst. ( Glas.), Ben.- Kl., Savinska dol.; nismo mogli ne pluti ne bresti, Gor.; riba pluje, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — schiffen, Cig., C.; ladja po valovih tjakaj plove, Dalm.; blago k vam plove (strömt zu), Trub.; fliegen: ptič, divji petelin pluje, Mik., Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — Oj kolikrat mi v gorsko stran — Plujo oči, LjZv.; — fließen: morje plove (ist unruhig), C.; vse je s krvjo plulo, alles floss von Blut, Guts. (Res.)- Mik.; tvoje telo je s krvjo močno plulo, Kast. (Rož.).
  4. plȗtnik, m. die Schwertlilie (iris), Štrek., Rodik (Kras)- Erj. (Torb.).
  5. plužár, -rja, m. der den Pflug leitet, der Pflüger, Mur., C.
  6. plúžən, -žna, adj. zum Pflug gehörig, Pflug-; plȗžna kola ali kolca, die Pflugräder, Z., Vrt.; plužno železje, Cv.
  7. plužína, f. das Ackerfeld, C.
  8. plúžiti, plȗžim, vb. impf. 1) den Pflug lenken, Mur.; = pri oranju držati za plug, Dol.; pflügen; — 2) den Pflug ziehen: konj pluži, Volk.; — 3) p. se, brunften ( v. Fröschen), Cig.
  9. plȗžje, n. 1) plužna kola z drevesom vred, Gor.; — 2) = plužna, das Vordergestell des Pfluges, Cig.
  10. plȗžne, f. pl. = plužna, Cig., Met., Jurč.
  11. plȗžnica, f. 1) die Pflugdeichsel, Cig., Jan.; — 2) die Pflughandhabe, die Pflugsterze, vzhŠt.; — 3) pl. plužnice, = plužna, die Pflugräder, C.
  12. plȗžnik, m. 1) der Pflugmacher, C.; — 2) pl. plužniki = plužnice 3), plužna, Jan.
  13. plužnina, f. das Pfluggeld, Cig.
  14. plȗžnja, f. = plužna, Rib.- DSv.; Pri plužnji ("plužni") nima biti kdo, DSv.
  15. plužnják, m. der Pflugbohrer, C.
  16. plȗžnọ, n. das Pflugrad, Cig.; — pl. plužna, die Pflugräder, das Vordergestell des Pfluges, Cig., Lašče- Erj. (Torb.), Notr., Dol.; (tudi sing. plužno v tem pomenu, Gor.).
  17. pnorati, -am, vb. impf. aufweben, die Fäden eines Gewebes auflösen, Cig.
  18. pnoža, f., Burg. (Rok.), pogl. pinoža.
  19. pnožati, -am, vb. impf. dem Weinmost Luft lassen, C.
  20. pò, I. adv. v distributivnem pomenu: zu, je; učenci so se po dva in dva razšli, Ravn.- Mik.; po eden, einzeln; določila, po kolikšne naj bodo globe, Bestimmungen über die Höhe der Geldstrafen in jedem einzelnen Falle, DZ.; po štiri dni ga ni bilo domov; po cele tedne, wochenlang; po cele noči pijančevati; po ves dan, ganze Tage lang, Zv.; po malo dajati, sparsam geben, Cig.; — II. praep. A) c. acc. 1) v krajnem pomenu, (kakor z mestnikom): hodil je po sredo (= po sredi) Samarije, Krelj; po obadva pota so za Kristusom šli, Krelj; po nekatere kraje, in manchen Gegenden, Vrt.; po razna mesta, an verschiedenen Stellen, Levst. (M.); po nekatera mesta še sneg leži, Lašče- Levst. (Rok.); — po tri pote = na trojen način, Krelj; — 2) v časnem pomenu: po vse leto, das ganze Jahr hindurch, Levst. (Močv.); Od divnega srce mi hrepenenja Gorelo po vse dni je in noči, Levst. (Zb. sp.); — 3) = do: po tada = do sih mal, Ben.- Mik.; — 4) kaže razlog: po kaj (pokaj), warum? wozu? — 5) stvar, zarad katere se vrši kako premikanje: um (zu holen); iti po koga ali kaj, jemanden, etwas holen; poslati po koga, po kaj, jemanden, etwas holen lassen; Po-me je prišel povodnji mož, Npes.-K.; grem po piti, ich gehe einen Trank holen, Cig.; s partitivnim rodilnikom namesto tožilnika: iti po vina, po kruha; — 6) način: Po bliskovo mu sablja gre, wie der Blitz zuckt sein Schwert, Npes.- Mik.; po gospodsko se nositi, sich civil kleiden; po domače, nach Hausbrauch, familiär; po domače povedati, in populärer Weise sich ausdrücken; = vulgo: Andrej Petrič, po domače Hrvat; po božje častiti, göttliche Ehren erweisen, Vrt.; po očetovsko (väterlich) skrbeti za koga; po naše, nach unserer Weise, in unserer Sprache; vsak po svoje, jeder in seiner Weise; po tatinsko, nach Art der Diebe; po pasje, nach Art der Hunde; po viteško, nach Ritterart; po borsno, börsenmäßig, DZ.; po vse = po vsem, gänzlich, C., nk.; po slovensko, po francosko govoriti, znati, slovenisch, französisch sprechen; kako se to reče po nemško? wie heißt dies deutsch? (manj pravilno: po nemški, po slovenski, Mik. (V. Gr. IV. 158.)); — po vredno, in würdiger Weise, Burg.; po čisto, gänzlich, Nov.; — B) c. loc. kaže 1) prostor, po katerem (ne na enem, ampak na več mestih) se vrši kako dejanje ali kaj biva: po jezeru plavati; po ulicah skakati; po gorah je še mnogo snega; po suhem in po morju, zu Wasser und zu Lande; po kmetih, auf dem Lande (an verschiedenen Orten); po vsem križanem svetu, in der ganzen christlichen Welt, Cig., Jan.; po temi hoditi, in der Finsternis herumgehen; po dežju (im Regen) brez dežnika hoditi; vino po pipi, voda po žlebu teče, der Wein fließt durch den Hahn, das Wasser in der Rinne hin; — s prislovom: po nekod, in einigen Gegenden; — 2) od dejanja prizadeti del; auf; po glavi koga udariti; po prsih se tolči; — 3) čas, v katerem se kaj godi: po dnevi, po noči, bei Tage, bei Nacht; po zimi, po leti, im Winter, im Sommer; tudi v distributivnem pomenu, kakor "ob": po petkih, po nedeljah, an Freitagen, an Sonntagen; — 4) primernost: nach, gemäß; po Bogu živeti, Ravn.- Mik.; po očetu se je zvrgel, er ist dem Vater nachgerathen, Met.- Mik.; — po postavah; po povelju; po navadi; po moji pameti, nach meinem Ermessen; po mojih mislih, nach meiner Ansicht; po črki, buchstäblich; po rodu, der Abstammung nach; vsi so po enem kopitu, sie sind alle nach einem Leisten; po okoliščinah, je nach den Umständen; po delu zaslužek, wie die Arbeit, so der Lohn, Cig.; po volji, po godu biti, nach Wunsch, genehm sein; to ni po pravici, das ist ungerecht; po pravici, von rechtswegen; po resnici povedati kaj, etwas der Wahrheit gemäß mittheilen; po dobi, chronologisch, Cig. (T.); po vrsti, der Reihe nach; po primeri, verhältnismäßig; po tem takem, demgemäß; — 5) to, glede na kar je kaj rečeno, in Bezug, nach; po imenu, po obrazu poznati, dem Namen nach, vom Ansehen kennen; po duhu in telesu zdrav; samo po sebi, an und für sich; — 6) način: po koncu, aufrecht; po strani, schief: klobuk po strani nositi; po strani koga gledati; po vrhu, obendrein; po dolgem, der Länge nach; po vsem dolzem svojega života pala je na tla (so lang sie war), Jurč.; po zlu deti, zugrunde richten, Habd.- Mik.; po zlu iti, zugrunde gehen, C., DZ., nk.; po dolgu imeti, schulden, C.; po krivem prisegati, falsch schwören; po nedolžnem, unschuldigerweise; po gostem, häufig; po malem, kleinweise; po vsem, ganz; po nikakem, ganz u. gar nicht; po nemarnem, aus Nachlässigkeit; po sili vzeti, mit Gewalt nehmen; po imenu poklicati, beim Namen rufen; — po ceni, wohlfeil; po vsaki, nobeni ceni, um jeden, keinen Preis; — 7) sredstvo: po človeških rokah narejeni maliki, durch Menschenhände gebildete Götzen, Ravn.- Mik.; drevo se po sadu (an der Frucht) spoznava; po prstih hoditi, auf den Zehen einhergehen; hoditi po palici = ob palici, am Stocke gehen, jvzhŠt.; po hlapcih zvedeti, durch die Knechte erfahren; po hlapcu kaj poslati; po pošti poslati; po božji milosti, von Gottes Gnaden; po naključju, durch Zufall; po nesreči, durch Unglück; — 8) distributivni pomen: zu; po čem? zu welchem Preise? wie theuer? po krajcarju, zu einem Kreuzer; knjige so po goldinarju; po žlici, löffelweise, Met.- Mik.; po kapljah, tropfenweise; po malem, kleinweise; blago se po niti nabira, po vrvi zapravlja, Npreg.- Met.- Mik.; po hipih, zeitweise, Blc.-C.; po paru, paarweise, Met.; po kosu, stückweise, Met.; — 9) to, za čimer je obrnjeno dejanje: nach; po svojih opravkih hoditi, seinen Geschäften nachgehen; po tem poslu ne boste nič več tod hodili, Svet. (Rok.); ti po sebi glej! schau du auf dich! Z.; po drugih se ozirati, sich nach anderen umsehen; po kom povpraševati; komu po življenju streči; — 10) čas ali dogodek, po katerem se kaj godi: nach; po novem letu; po praznikih; po smrti; kruh po peki, frisches Brot, srajca po perilu, frisches Hemd, Met.- Mik.; po šestih dneh, nach sechs Tagen, po petih, nach fünf Uhr; po polnoči, nach Mitternacht; po vsem tem, obendrein; — po zdaj (sedaj), künftighin, nk.; — po meni je, es ist aus mit mir; po vas je, um euch ist es geschehen, Ravn.- Mik.; — 11) izvor, vzrok: nach; po stricu podedovati kaj; — po hruškah dišati; — 12) razlog kakemu dejanju ali dušnemu stanju: nach, um; Rahel se plače po svojih otrocih, Trub.; zdihovati, hrepeneti, jokati se, žalovati po kom, po čem; toži se mi po očetu, po domu; — III. praef. A) adv. pred prilogi v pomanjševalnem pomenu (poredkoma): počrn, schwärzlich, Guts.; — B) z glagoli znači 1) o raznih časih in na raznih mestih vršeče se dejanje: polegati (= zdaj tu zdaj tam se uleči), posedati, postavati, postajati, pohajati, popijati, potepati se; — 2) da se dejanje na raznih objektih ali od raznih subjektov vrši: podaviti (= vse, drugega za drugim, zadaviti), poklati, poloviti, pomoriti, pomreti, (vsi, drug za drugim, so pomrli); pospati; — 3) da se dejanje ponavlja: pocvitovati, Nachblüten treiben; pobrusiti, nachschärfen; popraviti, nachbessern; — 4) pomanjševanje dejanja, t. j. omejevanje glede na čas ali prostor: poklečati, eine kurze Zeit, einwenig knien; poplesati, postati, (postoj! bleibe einen Augenblick stehen!), posedeti, podirjati; pomekniti; — 5) dela iz neprehajalnega prehajalen glagol ali glagolu objekt izpreminja: posedeti (travo), durch Sitzen das Gras niederdrücken; pohoditi (cvetlice); popisati (kos papirja, list); politi (koga); pogovoriti se; — 6) dela iz nedovršnega dovršen glagol: pojesti, pozebsti, posloveniti; — pojdem, ich werde gehen; tako tudi: poletim, ponesem, popeljem itd.; ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 227.)).
  21. poabotíti se, -ím se, vb. pf. albern werden, Let.
  22. poápniti, -im, vb. pf. bekalken, Cig.; mit Kalk begießen, Nov.; einkalken: p. kože, Cig.
  23. pobábiti, -bȃbim, vb. pf. weibisch o. feige machen, Cig.; p. se, feige werden, Cig.
  24. pobȃdati, -am, vb. impf. ad pobosti; — vol pobada, der Ochs stößt, Z.
  25. pobagríti, -ím, vb. pf. purpurroth färben, Z.; — prim. bagriti.
  26. pobáhati se, -am se, vb. pf. ein wenig prahlen, eine Prahlerei aussprechen; pobahal se je, da ni nikomur nič dolžan.
  27. pobakláti, -ȃm, vb. pf. verfackeln: mnogo svečave pobaklati, Cig.
  28. pobakrę́niti, -ę̑nim, vb. pf. = pobakriti, Jan. (H.).
  29. pobákriti, -im, vb. pf. verkupfern, Z., nk.
  30. pobȃrati, -am, vb. pf. = povprašati, fragen, Mur., Cig., Jan., Kor.
  31. pobarbāriti se, -im se, vb. pf. in Barbarei verfallen, Cig. (T.).
  32. pobarōniti, -im, vb. pf. zum Baron machen, baronisieren, Cig., nk.
  33. pobásati, -bȃšem, vb. pf. zusammenpacken, nacheinander hineinpacken, hineinpferchen; vse pobasati v škrinjo; vojake na ladjo p., Zora; — p. kaj, etwas heimlich einstecken, stehlen, Z., jvzhŠt.
  34. pobəcáti, -ȃm, vb. pf. ein wenig stochern, stupfen, ein wenig stoßen, Z.
  35. pobəckáti, -ȃm, vb. pf. ein wenig stochern; — p. koga, jemanden anspornen, Svet. (Rok.).
  36. pobedastẹ́ti, -ím, vb. pf. dumm oder närrisch werden, Prip.- Mik.
  37. pobẹ̀g, -bẹ́ga, m. die Flucht, Cig., Jan., DZ., Danj.- Valj. (Rad); p. iz vojske, die Feldflucht, Cig.; na pobegu biti, auf der Flucht (Wanderung) sein, Maribor- Kres; — die Desertion, DZ.
  38. pobẹ́gəł, -bẹ́gla, adj. landesflüchtig, Jan., Šol.
  39. pobẹ̑gež, m. der Flüchtling, M., ogr.- C.
  40. pobẹ̑gləc, -gləca, m. der Landesflüchtige, Jan.
  41. pobẹ́gniti, * -nem, vb. pf. flüchtig werden, entweichen; zarad dolgov p.; p. iz dežele, landesflüchtig werden; pobegnil je v deveto deželo, man weiß nicht, wohin er entwichen ist, Z.
  42. pobę́gnjenəc, * -nca, m., Cig., DZ., pogl. pobeglec.
  43. pobẹ́liti, -im, vb. pf. 1) weiß machen: sneg je pobelil hribe; — mož se je pobelil, der Mann ist grau geworden, Z.; lasje so se mu zgodaj pobelili, Cig.; p. koga z moko, jemanden einmehlen, Cig.; — ausweißen, tünchen: sobe, hišo p.; — glühend machen: p. peč, Polj.; — 2) durch Weißen verbrauchen: mnogo apna p., viel Kalk verweißen, Cig.
  44. pobèr, -bę́ra, m. 1) die Collectur, Meg., Dict.- Mik., Valj. (Rad); pǫ́ber, -bera, Kras, Rihenberk, Ist.- Erj. (Torb.); — 2) (pri mlinih) voda na p., frei auffallendes Wasser, Dol.
  45. poberáč, m. 1) der Absammler, Mur.; — der Aufsammler, Mur.; — 2) der Handkorb, Gor.
  46. poberáčiti, -ȃčim, vb. pf. zum Bettler machen, C.
  47. pobę́rati, -bę̑ram, vb. impf. = pobirati, Mur., Jan., C.
  48. pobèr-bábica, f. = poberuhinja, Črni Vrh ( Notr.).
  49. poberı̑n, m. der Einsammler einer Collectur, C.; — v kletvici: da bi ga potipal poberin! LjZv.
  50. pobę̑rščina, f. das Geklaubte, Jan.; sadje, ki samo z dreves popada in se pobere, Polj.
  51. poberúh, m. 1) der Sammler ( zaničlj.), C.; — der Bettler, C.; — 2) der Monat September, rokopis iz 15. stol.- Let. 1879, 13.
  52. pobesẹ́dən, -dna, adj. wortgetreu, wörtlich, nk.
  53. pobesẹ́diti, -ẹ̑dim, vb. pf. ein wenig sprechen, Jan. (H.); ein kurzes Gespräch führen, Z.
  54. pobẹ́siti, -bẹ̑sim, vb. pf. hängen lassen, senken; ušesa p., die Ohren hängen lassen; nos p., = verdrießlich werden; nos se mu je pobesil, es hat ihn verdrossen; oči p., die Augen niederschlagen; — nam. poobesiti.
  55. pobẹsnẹ́ti, -ím, vb. pf. (nach einander) rasend werden, nk.
  56. pobẹ́šati, -am, vb. impf. ad pobesiti.
  57. pobəzáti, -ȃm, vb. pf. ein wenig stupfen, mit einer stumpfen Spitze stechen; s palico, šibo koga p., v kaj p.
  58. pobəzgáti, -ȃm, vb. pf. = pobezati.
  59. pobezljáti, -ȃm, vb. pf. nekoliko bezljati, ein wenig biesen: krava je malo pobezljala.
  60. pobəzníti, -báznem, vb. pf. stupfen, C.
  61. pobẹ́žati, -ím, vb. pf. eine kurze Zeit fliehen; — pobežim, ich werde fliehen.
  62. pǫ̑bič, m. das Knäblein, der Knabe, der Bursche; pobìč, -íča, ogr.- Valj. (Rad).
  63. pobijȃłnica, f. = klalnica, die Schlachtbank, Cig., DZ.
  64. pobíjanje, n. das Todtschlagen; das Schlachten; p. okužene živine, das Keulen der pestkranken Rinder.
  65. pobíjati, -am, vb. impf. ad pobiti; 1) nach einander niederhauen, todtschlagen; p. okuženo živino, pse; — zusammenschlagen: okna p., die Fenster einschlagen; — mit Worten bekämpfen, bestreiten, gegen etwas Einwendungen machen: p. kaj, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; p. nauk, Cig.; — stechen (im Kartenspiel), Jan.; — entmuthigen, Cig., Jan.; — 2) anschlagen: p. si glavo, sich den Kopf aufschlagen, Cig.; — 3) p. se (po svetu), sich herumplagen, Jan.
  66. pǫ́bir, m. = pober 1), die Aufsammlung, Notr.- Cig.
  67. pobı̑ra, f. die Einsammlung, die Einhebung; p. vvoznih colov, DZ.
  68. pobiráč, m. der Sammler; der Aufsammler, der Leser, Mur., Cig.; der Einsammler, der Collectant; — der Nachleser auf dem Acker, Cig.
  69. pobiračíca, f. die Aufsammlerin, die Leserin; — die Nachleserin, Cig.
  70. pobirȃj, m. der Laufer (in der Musik), V.-Cig.
  71. pobirȃłnica, f. der Klingelbeutel, C.
  72. pobı̑ranci, m. pl. das Geklaubsel (o sadju), Cig.
  73. pobíranje, n. das Aufklauben, das Auflesen; p. sadja; das Einsammeln, die Einhebung: p. davkov, desetine.
  74. pobírati, -bı̑ram, vb. impf. ad pobrati; einzeln von der Erde aufsammeln, auflesen; sadje, klasje, kamenje p.: po srenu klasje p. = Wasser in Siebe schöpfen, Guts.- Cig.; ne bom za vami ostankov pobiral; — besede za kom p., jemandem nachreden, Cig.; črke p., schlecht lesen, buchstabieren, Z., C.; p. glas, einstimmen, Cig.; stopinje p., Schritte machen, gehen, C., ZgD.; stopinje p. za kom, jemandem auf dem Fuße nachfolgen, nachtreten, Cig.; pot pod seboj hitro p., schnell gehen, Jurč.; vrvi pobirati, die Schiffsseile abtakeln, Cig.; perilo p., die (zum Trocknen aufgehängte) Wäsche sammeln; — wegnehmen: vojakom orožje p., die Soldaten entwaffnen, Cig.; ubožca tarete in mu, kar ima prida, do čistega pobirate, Ravn.- Valj. (Rad); — zehren, mager machen, Jan. (H.); hernehmen, aufreiben: lakota pobira, Cig.; hudo nas bode pobiralo, es wird uns sehr in Anspruch nehmen, C.; — prevelika svetloba pobira oči = jemlje vid, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — p. se, sich aufzuraffen suchen, Z.; ( pos. o človeku, ki je padel), jvzhŠt.; — p. se, sich fortpacken, Cig., Jan.; pobiraj se! Cig.; Ona culico navezala, Od grada se je pobirala, Npes.-K.; — einsammeln, einheben: davke, desetino, bernjo p.
  75. pobı̑rək, -rka, m. 1) das Aufklaubsel; ( z. B. das Raffholz, die Nachlese auf Äckern u. dgl.); — 2) die letzte Furche beim Ackern, Fr.- C.
  76. pobístriti, -bı̑strim, vb. pf. 1) aufmuntern, aneifern, C., ogr.- M.; — 2) hell, klar machen: p. oko, Bes.
  77. pobı̑təc, -tca, m. die Wunde von einem Schlag oder Stoß, M., Z.
  78. pobíti, -bı̑jem, vb. pf. 1) zusammenschlagen, zusammenhauen; toča je pri nas vse pobila; okna komu p.; — niederhauen, todtschlagen; okuženo živino p.; vse sovražnike p.; — ceno p., den Preis herabsetzen, Cig. (T.); p. vrednost denarja (devalvieren), Cig. (T.); — p. dolg, eine Schuld abstoßen, Cig.; — refutieren, widerlegen: p. kaj, C., Z.; abtrumpfen: p. koga, Cig.; dokaz p., einen Beweis entkräften, Cig., Jan.; — p. s karto, abstechen, Cig.; — entmuthigen, entherzigen; ta nesreča ga je zelo pobila; pobit, niedergeschlagen, traurig; — 2) anschlagen, aufschlagen; pobito sadje, angeschlagenes Obst, Cig.; ves pobit je (voll Contusionen); p. si glavo; pobiti se, sich an-, aufschlagen; pala je in se nekoliko pobila; — 3) p. se, sich schlagen, die Schlacht liefern, Cig.
  79. pobíti, pobǫ́dem, vb. pf. eine Zeit lang verweilen, C.
  80. pobítje, n. die beigebrachte Niederlage, Cig.; vrnil se je od pobitja kraljev, ogr.- Valj. (Rad); p. nad dunajskim cesarjem, Levst. (Zb. sp.).
  81. pobitodúšən, -šna, adj. kleinmüthig, Mur., Slom.- C.
  82. poblátiti, -blȃtim, vb. pf. mit Koth beschmutzen; p. koga, se.
  83. poblazíniti, -ı̑nim, vb. pf. auspolstern, Cig., Jan., nk.
  84. poblážica, f. der Euphemismus, Cig. (T.).
  85. poblážiti, -im, vb. pf. veredeln; divjo fantazijo p., Zora.
  86. poblebetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. ein wenig plaudern.
  87. poblẹdẹ́ti, -ím, vb. pf. die Farbe verlieren, verblassen; barvano blago rado pobledi.
  88. poblẹdíti, -ím, vb. pf. blass machen, verblassen machen; p. se = pobledeti, Cig.
  89. poblę́jati, -am, vb. pf. eig. ein wenig meckern: etwas schreien, stammeln, C.
  90. poblẹsketáti se, -etȃm, -ę́čem se, vb. pf. eine kurze Zeit schimmern, Cig.
  91. poblískati se, -a se, vb. pf. ein wenig blitzen: včasi se pobliska, Z.
  92. poblískniti se, -blı̑skne se, vb. pf. ein wenig aufblitzen, nk.
  93. poblǫ́diti, -im, vb. pf. verpantschen: vino p., poblojeno vino, Cig., Jan., Nov.- C.; — pleme se je poblodilo z nekdanjimi Bolgari (hat sich zum Nachtheil vermengt), Navr. (Kop. sp.).
  94. pobǫ̑bnati, -am, vb. pf. ein wenig trommeln.
  95. pobobnẹ́ti, -ím, vb. pf. ein wenig dröhnen, hallen.
  96. pobǫ́čən, -čna, adj. Seiten-, Cig., Jan.; pobǫ̑čna slika, das Pendant, Cig. (T.); pobočno srodstvo, die Seitenverwandtschaft, Cig. (T.).
  97. pobǫ̑čje, n. der Abhang, Jes., nk.
  98. pobǫ̑čnik, m. der Adjutant, der Adlatus, Cig., Jan., C., nk.
  99. pobòd, -bóda, m. die Bespornung, M.
  100. pobǫ̑ganje, n. die Verständigung, der Ausgleich, Jan.

   67.587 67.687 67.787 67.887 67.987 68.087 68.187 68.287 68.387 68.487  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA