Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (6.801-6.900)

  1. duhǫ́vnik, m. der Geistliche, der Priester.
  2. duhovníšče, n. das Presbyterium, Cig., Jan., Vrt.
  3. duhǫ́vniški, adj. = duhovski, priesterlich, nk.
  4. duhǫ́vništvọ, n. = duhovstvo, Z., nk.
  5. duhǫ́vnost, f. die Geistlichkeit (als Eigenschaft), Cig., Jan.
  6. duhǫ́vski, adj. geistlich, priesterlich, Priester-; d. stan, der Priesterstand.
  7. duhǫ̑vstvọ, n. 1) das Priesteramt, Mur., Cig., Jan.; — 2) = duhovščina, Mur., Cig., Jan.
  8. duhovstvováti, -ȗjem, vb. impf. das Priesteramt ausüben, vzhŠt.- C.
  9. duhǫ́vščina, f. die Geistlichkeit, der Clerus.
  10. duhǫ̑vščnica, * f. = duhovsko semenišče, das Priesterseminar, Mur., Cig., Jan., Slom., ZgD., nk.
  11. dúnavče, n. neko jabolko, v Brkinih- Erj. (Torb.).
  12. dúnavka, f. neko jabolko, Ponikve (Goriš.)- Erj. (Torb.).
  13. dȗpljevje, n. coll. Höhlen, C.
  14. dúšavəc, -vca, m. človek, ki se rad duša, BlKr.
  15. dȗščev, adj. = dušikov: duščeva okislina ( chem.), die Untersalpetersäure, Cig. (T.).
  16. dušegȗbstvọ, n. der Seelenmord, Cig.
  17. dušelǫ̑vəc, -vca, m. der Seelenfänger, Cig.
  18. dušeslǫ̑vəc, -vca, m. der Psycholog, Cig., Jan.
  19. dušeslǫ́vən, -vna, adj. psychologisch, Cig., Jan., nk.
  20. dušeslǫ̑vje, n. die Seelenkunde, die Psychologie, Cig., Jan., nk.
  21. dušę́vən, -vna, adj. Seelen-, Geistes-, geistig, Cig., Jan., C., nk.; duševno delo, duševne zmožnosti, duševna revščina, nk.; — hs., stsl.
  22. dušę́vnost, f. die Seeleneigenschaften, der geistige Zustand, C.
  23. dušeznȃnstvọ, n. = dušeslovje, Jan., Cig. (T.).
  24. dúšičevəc, -vca, m. der Quendelgeist, ("dušicovec"), Vod. (Bab.).
  25. dušìv, -íva, adj. = dušljiv, C., nk.
  26. dušı̑vəc, -vca, m. kdor duši, Cig.
  27. dušljìv, -íva, adj. den Athem beengend, erstickend: dušljivi kašelj, der Keuchhusten, Cig.
  28. dušljívost, f. die den Athem beengende Beschaffenheit (der Luft), Bes.; d. in sopara, SlN.
  29. dúvati, -vam, vb. impf. ad duniti; stoßen, Z., jvzhŠt.
  30. dvȃ, m. dvẹ̑, f. n. num. zwei; po dva, je zwei; po dva in dva, paarweise; = dva po dva, V.-Cig.; — ura je dve, dve je, es ist zwei Uhr; ob dveh, um zwei Uhr.
  31. dvadnę́vən, -vna, adj. = dvodneven, Cig., Levst. (Zb. sp.).
  32. dvȃjset, num. zwanzig; eden, ena, eno in d., einundzwanzig, dva, dve in d., tri in d., pet in d., Levst. (Sl. Spr.); dvajseti, ogr.- Valj. (Rad).
  33. dvajseták, m. der Zwanziger (ein Geldstück), V.-Cig.
  34. dvajsetę̑r, num. zwanzigerlei, zwanzig; — prim. četver.
  35. dvajsetę̑rən, -rna, adj. zwanzigfach.
  36. dvajsetę̑rnat, adj. zwanzigfach.
  37. dvajseterogùb, -gúba, adj. zwanzigfältig, Cig.
  38. dvajseterostròk, -strǫ́ka, adj. zwanzigfältig, Cig.
  39. dvajsetfúntən, -tna, adj. zwanzigpfündig, Cig., Jan.
  40. dvajsetfȗntnik, m. der Zwanzigpfünder, Cig.
  41. dvȃjseti, num. der zwanzigste.
  42. dvajsetíca, f. das Zwanzigkreuzerstück.
  43. dvȃjsetič, adv. zwanzigstens, zum zwanzigstenmale.
  44. dvajsetína, f. der zwanzigste Theil, das Zwanzigstel.
  45. dvajsetı̑nka, f. das Zwanzigstel.
  46. dvȃjsetka, f. der Zwanziger (als Zahlzeichen), C.
  47. dvȃjsetkrat, adv. zwanzigmal.
  48. dvȃjsetkratən, -tna, adj. zwanzigmalig.
  49. dvajsetlẹ́tən, -tna, adj. zwanzigjährig, Jan.
  50. dvajsetlẹ̑tnik, m. der Zwanzigjährige, Cig., Let.
  51. dvȃjst, num. = dvajset.
  52. dvȃjsti, num. 1) = dvajset, Mur.; — 2) = dvajseti.
  53. dvájščica, f. = dvajsetica, Mur., C., Mik., Savinska dol.
  54. dvȃkrat, adv. zweimal.
  55. dvȃkratən, -tna, adj. zweimalig.
  56. dvanájdesti, ( f. dvenajdesti) num. = dvanajst, ogr.- C.
  57. dvanájst, num. zwölf; ura je dvanajst, es ist zwölf Uhr; ob dvanajstih, um 12 Uhr.
  58. dvanajstdẹ́łən, -łna, adj. zwölftheilig, Cig.
  59. dvanajstdnę́vən, -vna, adj. zwölftägig, Cig.
  60. dvanajstę̑r, num. zwölferlei, zwölf; — prim. četver.
  61. dvanajstę̑rəc, -rca, m. das Dodekaeder, Cig. (T.).
  62. dvanajstę̑rən, -rna, adj. zwölffach, dvanajsterna razdelba, die Duodecimaleintheilung, Cig. (T.).
  63. dvanajstę̑rica, f. das Dutzend, Cig., Cel. (Ar.).
  64. dvanajstę̑rka, f. 1) die Zwölf, der Zwölfer (als Zahlzeichen), Z.; — 2) das Duodezformat, Cig., Jan., Cig. (T.).
  65. dvanajstę̑rnat, adj. zwölffach.
  66. dvanajsterogúbən, -bna, adj. zwölffältig, Cig.
  67. dvanajsterokǫ́tən, -tna, adj. zwölfwinkelig (= zwölfeckig), Cig.
  68. dvanajsterokǫ̑tnik, m. das Zwölfeck, Cig. (T.).
  69. dvanajsteronǫ́žən, -žna, adj. zwölffüßig, Cig.
  70. dvanajsteroǫ́gəłnat, adj. zwölfeckig, Cig.
  71. dvanajsteroplǫ́ščən, -ščna, adj. d. ogel, eine zwölfseitige Ecke, h. t.- Cig. (T.).
  72. dvanajsterostràn, -strána, adj. zwölfseitig, Cig.
  73. dvanajstfúntən, -tna, adj. zwölfpfündig, Cig.
  74. dvanajstfȗntnik, ** m. der Zwölfpfünder, Cig.
  75. dvanajstíca, f. 1) die Zwölf, Cig.; — 2) = dvanajsterica, Cig.
  76. dvanájstič, adv. zum zwölftenmale, zwölftens.
  77. dvanajstı̑ja, f. gospodarstvo dvanajsterih v občini, ker šteje občinski zbor dvanajst udov, Ljubušnje- Štrek. (Let.).
  78. dvanajstína, f. der zwölfte Theil, das Zwölftel.
  79. dvanajstı̑nka, f. das Zwölftel.
  80. dvanájstka, f. die Zwölf, Cig.
  81. dvanájstkrat, adv. zwölfmal.
  82. dvanájstkratən, -tna, adj. zwölfmalig.
  83. dvanajstlẹ́tən, -tna, adj. zwölfjährig.
  84. dvanájstlja, f. der Aposteltag, (dvanajstla), Meg.- Mik.
  85. dvanájstnik, m. der Zwölffingerdarm, Cig. (T.), Erj. (Som.).
  86. dvanajščák, m. = občinski svetovavec (ker šteje občinski zbor dvanajst udov), Kras- Štrek. (Let.).
  87. dvę́čiti, -im, vb. impf. = žvečiti, kauen, Meg., Dict., Šol., Boh., Trub., Dalm., Vrt., Nov.; — dvečíti, Kast.
  88. dvẹglávən, -vna, adj. = dvoglaven, Dict.
  89. dvekáti, -ȃm, vb. impf. = žvekati, kauen, C., Z.
  90. dvẹlẹ́tən, -tna, adj. = dvoleten, Cig., Met., Schönl.
  91. dvẹlẹ̑tje, n. = dvoletje, Cig.
  92. dvę́rce, f. pl. = durce, Cig., C.
  93. dvę̑rčnik, m. = durce 2), vzhŠt.- C.
  94. dvę́rən, -rna, adj. Thür-, Mur.
  95. dvę́ri, f. pl. = duri, vzhŠt., ogr.
  96. dvę̑rnica, f. = durnica, Mur., Cig., Jan., C.
  97. dvę̑rnik, m. 1) durnik, der Thürsteher, Mur.; prim. stsl. dvьrьnik; — 2) der Thürhaken, auf den die Narbe gelegt wird, Hal.- C.
  98. dvẹ̑stọ, num. zweihundert ( nav.: dve sto); — prim. sto in k sto spadajoče besede.
  99. dvẹstǫ̑tni, num. der zweihundertste, Cig., Jan.
  100. dvı̑g, m. die Hebung, Cig. (T.); — der Auftact, Jan.; — dvig iz tabora, das Decampement, Cig.

   6.301 6.401 6.501 6.601 6.701 6.801 6.901 7.001 7.101 7.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA