Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (67.687-67.786)

  1. 1. pléče, n. 1) die Schulter; — nav. pl. plę́ča, die Schultern; p. kazati komu, jemandem den Rücken drehen; po plečih komu dati, jemanden auf den Rücken schlagen, ihn prügeln, Z., jvzhŠt.; — 2) der Kolben am Gewehre, Cig.
  2. 2. pléče, -ę́ta, n. = pleče, das Schulterstück; der Vorderschinken.
  3. plečemìk, -míka, m. der Huflattich (?), vzhŠt.- C.
  4. pléčən, -čna, adj. Schulter-; plę̑čni sklep, das Schultergelenk, Erj. (Som.).
  5. plečníca, f. das Schulterblatt, C.
  6. plečnják, m. 1) ein starkschultriger Mann, C.; — 2) das Mieder, das Leibchen am Weiberrock, vzhŠt.- C.
  7. plečúga, f. ein breitschultriges Weib ( zaničlj.), Mur., Cig., Met., Mik.
  8. plę̑dra, f. = lij, Goriš.- Erj. (Torb.); — prim. it. ( dial.) pledria, furl. plere, Levst. (Rok.), Štrek. (Arch.).
  9. 1. plèh, pléha, m. 1) das Blech; — das Thürschloss, Jarn., Lašče- Levst. (Rok.); — 2) na pleh orati, = tako da brazde na isto stran padajo ( n. pr. po brežnih njivah; opp. na lehe orati), Polj.; — 3) ein rother Fleck auf der Haut (als Ausschlag), C.; nav. pl. plehi, die Masern, Dict., Štrek., Ip., Goriška ok.- Erj. (Torb.); (v nekem vladnem ukazu 18. stoletja = der Scharlach; tudi: der Nesselausschlag, Gor.); — (ta beseda v različnih pomenih morda k različnim korenom spada).
  10. 2. plèh, pléha, m. = pleme, die Fasel, Cig., Jan.; dobrega pleha živina, C., jvzhŠt.; die Gattung, die Sorte: drevo rodovitnega pleha, C.; — prim. 2. ploha.
  11. plẹ́ha, f. 1) die Glatze, Z., Notr.- Levst. (Rok.); eine kahle Fläche ( z. B. im Walde), C., Notr.- Levst. (Rok.); — 2) die Blatternarbe, die Sommersprosse, C.; — prim. pleša.
  12. plẹháč, m. der Glatzkopf, C.
  13. plehár, -rja, m. der Blechschmied, der Klempner, Cig.
  14. plehárnica, f. die Blechhütte, der Blechhammer, Cig.; — die Klempnerwerkstatt, Jan.
  15. plehárski, adj. die Blechschläger betreffend: pleharske škarje, die Blechschere, Cig.
  16. 2. plẹ́hast, adj. 1) kahle Stellen habend: vinograd je plehast, C.; — 2) mit Flecken (von Sommersprossen oder Blattern) behaftet, C.
  17. plehčáti, -ím, vb. impf. von fadem Geschmack sein, C.; jed plehči, Z.
  18. plȇhək, -hka, m. = plehec; tudi: plehèk, -hkà, Valj. (Rad).
  19. pléhək, -hka ( plehȃk, -hkà), adj. schal, kraftlos (vom Geschmack), fade schmeckend; plehka voda, fade schmeckendes Wasser, Erj. (Min.); deževnica in snežnica sta preplehki, Vrtov. (Km. k.); močno vodene jagode so plehke, Vrtov. (Vin.); plehek glas, eine heisere Fistelstimme, Dol.; — ohne Gehalt: plehka beletristika, Zv.; — schwach (o človeku), Goriš.; (plẹ́hək, Mik.); — prim. pligek.
  20. plehetáti, -ȃm, vb. impf., Jan., Zv., pogl. plahetati.
  21. plehkóba, f. = plehkost, Z.
  22. plehkọ̑st, f. = plehkota, Cig.
  23. plehkóta, f. die Geschmacklosigkeit, die fade Weichheit, Jan., Z., M.
  24. plehnjáča, f. der Blechlöffel, kajk.- Valj. (Rad).
  25. plehoklę̑pəc, -pca, m. der Blechschläger, Mur., C.
  26. plẹhúta, f. die Wald- oder Ackerblöße, Z.; — prim. pleha.
  27. plejāde, f. pl. neko zvezdje, = gostosevci, die Plejaden, Cig. (T.).
  28. 1. plę́ka, f. der Obstkern, der Weintraubenkern, C., Tolm.- Erj. (Torb.); — prim. plika.
  29. 2. plę́ka, f. majhna lesa, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (LjZv.).
  30. 1. pléme, -ę́na, n. 1) die Fortpflanzung eines Geschlechtes, die Fasel: živina za pleme, das Zuchtvieh; po plemenu iti, zur Fasel, zur Zucht gehen, sich begatten; — 2) der Zeugungsstoff, der Same: krava je pleme vzela (ist trächtig geworden), Z.; pleme se je matice prijelo, Levst. (Beč.); — 3) der Schlag, die Race; dobrega plemena biti; die Menschenrace: mongolsko p., Erj. (Ž.); — die Gattung, Bleiw.- Cig.; der Volksstamm, Cig.; slovansko p., nk.
  31. 2. pléme, -ę́na, n. = 1. plemen: kita v štiri plemena, Celjska ok.- Štrek. (LjZv.).
  32. 1. plémen, m. = pramen, der einzelne Faden (eines Seils, einer Schnur u. dgl.), Jan., C., Temljine ( Tolm.)- Štrek. (LjZv.).
  33. 2. plemen, m. = 1. pleme, vzhŠt.- Mik.
  34. plemę̑n, adj. zur Zucht bestimmt, Zucht-, Z.; p. vol, ein Zuchtochs, M.; plemena svinja, ein Zuchtschwein, C.; plemeni prašiči, Jurč.; — iz: plemenьnъ.
  35. plemeníca, f. die Zuchtmutter, Cig.; bes. die Zuchtsau, C., Podkrnci- Erj. (Torb.); (čebele) plemenice, der Mutterstock, C.
  36. plemenìč, -íča, m. = plemenitaš, C.
  37. plemeník, m. = plemenitaš, C.
  38. plemenílọ, n. 1) das Befruchtungsorgan, C.; — 2) die Befruchtung: die Beschälung, DZ.; žrebec, ki se hoče rabiti za p., Nov.
  39. plemenı̑ški, adj. Adels-, aristokratisch, Cig., Jan.; plemeniška država, Jes.
  40. plemenı̑t, adj. 1) = oplemenjen, befruchtet: plemenita matica, Gol.; — 2) edelgeboren, adelig; plemenitega rodu; ( nem. "von" ali "Edler von" pred imeni se sloveni z besedo "plemeniti", n. pr. I. pl. Thalberg, J. (Edler) v. Thalberg); — edel: plemenito ovočje, die Edelfrucht, Cig. (T.); plemenito mazilo, kostbare Salbe, ogr.- C.; plemenit človek, plemenitega srca, nk.
  41. plemenitášinja, f. die Edeldame, Let.
  42. plemenítən, -tna, adj. = plemenit, Cig., Jan., M., C.
  43. plemeníti, -ím, vb. impf. 1) befruchten, Cig.; p. matico, Gol., Por.; kobilo p., die Stute beschälen, Cig.; — p. se, sich begatten, Mur.; čebelni zarod se v zraku plemeni, Levst. (Beč.); — 2) züchten, ziehen, die Fasel erhalten, Cig., C.; mlado živino si p., Cig.; — živina se dobro plemeni, das Vieh erhält gut die Fasel, kommt gut fort, C.; — 3) = plemenititi, veredeln, Cig., Jan., Nov.; — adeln, Jan.
  44. plemenítiti, -ı̑tim, vb. impf. adeln, Jan. (H.); — veredeln, Cig. (T.), DZ.; sv. vera je plemenitila naše pradede, Cv.
  45. plemenı̑tnica, f. 1) die befruchtete Bienenkönigin, Cig., Gol.; — 2) die Edeldame, Cig., Jan.
  46. plemenı̑tnik, m. der Adelige, Mur., Cig., Jan., nk.
  47. plemenitǫ̑ča, f. = plemenitost, Valj. (Rad).
  48. plemenitosŕčnost, f. der Edelmuth, Cig.
  49. plemenı̑tost, f. 1) der Zustand der Befruchtung, die Fruchtbarkeit (von Thieren), C., Levst. (Beč.); — 2) der Adel (als Vorzug des Geschlechtes), Cig., Jan.; — 3) die edle Beschaffenheit, Cig., Jan., C., nk.
  50. plemenjáča, f. das Zuchtschwein, C., Trst. (Let.), vzhŠt.
  51. plemenják, m. 1) das zur Zucht bestimmte Thier, bes. ein solches Schwein, C., Jurč.; — domač p., ein Thier von heimischer Fasel, C.; — 2) der Zuchtochs, der Stier, Cig., C.; — der Saubär, C.; — 3) čebelni panj za pleme, Por., Levst. (Beč.).
  52. plemenjénje, n. das Befruchten: das Belegen, das Beschälen, Cig., DZ.
  53. plemę́nka, f. 1) das Zuchtschwein, C.; — 2) der Bienenweisel, Cig.
  54. plemę̑noma, adv. gattungsweise, DZ.
  55. plemę̑nski, adj. 1) Zucht-: plemenska živina, Cig.; p. žrebec, C.; — 2) Gattungs-, C.
  56. plemę̑nščina, f. die Adelswürde, der Adel, M., C., kajk.- Valj. (Rad), Zora, LjZv.
  57. plę̑mič, m. der Edelmann, Jan., nk.; — hs.
  58. plę̑miški, adj. = plemenitaški, Jan.
  59. plę̑mkinja, f. = plemenitašinja, Cig., Zora.
  60. 1. plẹ̑n, m. die Beute, der Raub, Mur., Cig., Jan., Dalm., nk.; oni so silno veliko plena odnesli, Dalm.
  61. 2. plẹ̑n, m. 1) die Ergiebigkeit, Cig., C., Svet. (Rok.); žito nema plena, das Getreide schüttet nicht, Lašče, Goriš.- Erj. (Torb.); — 2) das Mutterkorn, Dol.- Cig., Jan.
  62. 3. plẹ̀n, plẹ́na, m. = 1. plena, die schieferige Scharte an der Schneide eines Messers, einer Axt u. dgl., Cig., Mik.
  63. 1. plẹ́na, f. 1) der Bruch, die Scharte, der Schiefer ( z. B. vom Eisen), Cig., Svet. (Rok.); die Straube an eisernen Werkzeugen, Cig. (T.); "kadar se železo ali jeklo v tenkih platničicah ali kožicah lupi, vele, da ima plene", Lašče- Erj. (Torb.); — zvon je imel pleno, zato ni dobro pel, Gor.- Levst. (Rok.); — 2) eine dünne Platte: vapnenec se lomi na plene, Erj. (Min.); kamenje se lomi po plenah, Štrek., Gorjansko (Kras)- Erj. (Torb.); glinasta p., der Thonschiefer, C.; — die Eisenschlacke, Z.; — 3) die Glasblase, V.-Cig.; — 4) eine Lage Holz, M., Z.; — eine Reihe Schindel, Stroh oder Ziegel am Dache, Z., C., Poh.; streha v dve pleni, iz klanih smrekovih deska, Glas.; — 5) das Schindeldach, Rez.- Baud.; — streha na stebrih brez sten, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
  64. 2. plẹ́na, f. = plenica, Trub., GBrda- Erj. (Torb.).
  65. plẹ́nast, adj. schieferig, Cig., Erj. (Torb.); plenasto železo, Cig. (T.); plenast zvon, plenasta skleda, Z.
  66. plẹnẹ́ti, -ím, vb. impf. ergiebig sein, C.
  67. plę̑ngarica, f. die Schaukel, Koborid- Erj. (Torb.).
  68. plę̑ngati se, -am se, vb. impf. sich schaukeln, ( prim. tirol. plengkl, = Glockenschwengel), Koborid- Erj. (Torb.), Notr.
  69. plẹníca, f. 1) die Windel; v plenice zaviti otroka; drži se ga še plenica = er hat die Kinderschuhe noch nicht ausgetreten, Cig.; — plenica (pod želodcem), das Gekröse (mesenterium), Cig. (T.); — 2) p. d. Marije, das Frauenblatt (alchemilla), C.
  70. plẹníčica, f. dem. plenica; 1) das Windelchen; — 2) pl. pleničice, der Rainfarn (tanacetum vulgare), C.
  71. plẹnı̑čka, f. dem. plenica; 1) das Windelchen; — 2) p. d. Marije = plahtica d. Marije, C.
  72. plẹnı̑telj, m. der Plünderer, Jan.
  73. 1. plẹníti, -ím, vb. impf. Beute machen, rauben, plündern, Meg., Cig., Jan., M., nk.; pleni brzo in ropaj hitro, Dalm.; tudi: plẹ́niti, -im.
  74. 2. plẹníti, -ím, vb. impf. ergiebig sein, wohlgerathen (von Früchten), Jan., M., C., Mik.; žito pleni, C.
  75. plẹ́niti se, -im se, vb. impf. sich abblättern, sich schiefern, Cig. (T.); — prim. 1. plena.
  76. plẹ̑nj, m. = 2. plen, Cig., C.
  77. plẹ́nja, f. = 1. plena, Cig., M., C.
  78. plẹ́njanje, n. die Ergiebigkeit: p. žita, das ergiebige Körnererträgnis, Cig.
  79. plẹ́njast, adj. = pleniv, schieferig, Z.; — fadenscheinig, C.
  80. plẹnjàt, -áta, adj. = 1. plenjav, C.
  81. plẹ́njati, -am, vb. impf. ergiebig sein; pšenica, žito plenja, = mnogo zrnja daje (schüttet), M., C., Lašče, Goriš.- Erj. (Torb.), Št.; — ruda dobro plenja, LjZv.; — tudi: plenjáti, -ȃm.
  82. plẹnjénje, n. das Plündern, das Beutemachen, Cig., nk.
  83. plenjír, -rja, m. = jerbas, der Korb, (od it. paniere, Korb), Vreme- Erj. (Torb.).
  84. plẹnjíti, -ím, vb. impf. = plenjati, C.
  85. plènk, plę́nka, m. der Metallklang, Z.; brez plenka = brez denarja: Živi se brez plenka O petju ko ptič, Vod. (Pes.); — der Knall, Cig.
  86. plenkáča, f. sekira, dolga in tenka, kakor rabi drvarjem pri hlodih, Šempas- Erj. (Torb.), Notr., Bes., Dol.; — prim. plankača.
  87. plenkȃnje, n. das Geklemper, Cig.
  88. plenkáti, -ȃm, vb. impf. 1) klempern, Cig.; tesarji plenkajo s sekirami kadar tešejo, Notr., BlKr.; — 2) = plajhati: voda plenka v posodi, Dol.
  89. plẹnohlę́pən, -pna, adj. beutesüchtig, Cig.
  90. plẹnožéljən, -ljna, adj. beutesüchtig, Cig.
  91. plẹnožéljnost, f. die Beutesucht, Cig.
  92. plènt, plę́nta, m. v kletvicah: da bi te plent! dass dich der Henker! Cig.; da bi te plent pobral! Levst. ( LjZv.).
  93. plę̑ntati, -am, vb. impf. v kletvicah: bes, vrag te plentaj! dass dich der Kuckuck! Cig., Levst. ( LjZv.); plentaj ga! Met.; plentaj vas! Jurč.; da bi te plentalo! oj ti para plentana! Levst. ( LjZv.); plentano delo! verwünschte Arbeit! Z., C.
  94. pleonāzəm, -zma, m. preobilica v besedah, der Pleonasmus, Cig., Jan., Cig. (T.).
  95. plepelica, f., M., pogl. prepelica.
  96. plę̑perica, f. das Zotenlied, Št.- Cig., Jan., C., Slom.
  97. 1. plę̑s, m. der Tanz, die Tanzunterhaltung, der Ball; na p. iti, na plesu biti; okrogli ples, der Rundtanz, nk.; Vidov p., der Veitstanz (bolezen), Zv.
  98. 2. plẹ̑s, m. = plesnoba, der Schimmel, Podkrnci- Erj. (Torb.), BlKr.
  99. plesáč, m. der Tänzer, Levst. (Zb. sp.).
  100. plesalíšče, n. = plesišče, der Tanzplatz, Z.

   67.187 67.287 67.387 67.487 67.587 67.687 67.787 67.887 67.987 68.087  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA