Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (67.387-67.486)

  1. 1. pítati, pı̑tam, vb. impf. 1) mästen, feist machen; živino, pure, gosi p.; — živina se lepo pita; pitana živina; — p. se, sich wohl ergehen lassen, Cig.; — mošnjice si p., sich bereichern, ZgD.; — p. koga s prazno žlico, s praznim obetanjem, jemanden mit leeren Versprechungen hinhalten, Cig.; p. koga z grdimi imeni: z oslom, s tatom, jemanden ausschimpfen, einen Esel, einen Dieb schelten; — norce pitati, Possen treiben, narren, Cig.; — 2) füttern, zu essen geben (von Kindern und jungen Vögeln), Cig.; stara mladiče pita, otroka z žlico pitati, jvzhŠt.; — 3) pitan = pitom(en), zahm: pitane živali, Kras; — durch die Cultur veredelt: pitano drevje, Nov.- C.; pitana roža, C.; pitani leščnik, die Lambertsnuss (corylus tubulosa), Senožeče, Ip.- Erj. (Torb.).
  2. 2. pítati, pı̑tam, vb. impf. fragen, Mur., Cig., Jan., vzhŠt., ogr., kajk.; pravdno p. koga, jemanden verhören, ogr.- C.; — pitani dan, der Gerichtstag, ogr.- C.; ( nam. "pitanni" d.).
  3. pı̑tək, -tka, m. der Trunk, das Getränk, V.-Cig., Danj.- C., vzhŠt.- C.
  4. pítelj, m. "gospod Pitelj" = volga, kobilar (oriolus galbula), Ročinj- Erj. (Torb.).
  5. 1. pítən, -tna, adj. 1) Trank-: pı̑tni dar, das Trankopfer, Dict.- Mik.; zum Trinken dienend, Trink-, Cig., Jan.; pitna posoda, das Trinkgeschirr, Dict.; pitna korita, Levst. (Beč.); — pitni brat = vinski brat, der Trinkbruder, Svet. (Rok.); pitni bratje v mladosti, siromaštva svatje v starosti, Jan. (Slovn.), Vrt.; — 2) trinkbar, Cig., Jan., Cig. (T.), Mik.; pitno vino, ein gut trinkbarer Wein, BlKr., jvzhŠt.
  6. 2. pítən, -tna, adj. nahrhaft: pitna trava, Rodik- Erj. (Torb.); korenje, pitno za živino, Z.; schmackhaft, Miren pri Gorici- Štrek. (Let.).
  7. 3. pítən, -tna, adj. Richter-: pı̑tni stolec, ogr.- C.
  8. píti, píjem, vb. impf. trinken; piti in jesti; vroč p., erhitzt trinken; enkrat p., einen Trunk thun; — pije kakor krava = er sauft wie ein Loch, Cig.; daj mi piti, gib mir zu trinken, grem po piti, ich gehe einen Trunk holen, Met.- Mik., jvzhŠt.; pošlji po piti, jvzhŠt.; piti sem prinesel, Z.; Po piti si pojdem, Npes.-K.; — (geistige Getränke, bes. Wein) trinken, zechen; rad pije; na brado p., auf Rechnung trinken; na zdravje koga p., auf jemandes Wohl trinken; — einsaugen, absorbieren; goba vodo pije; les olje pije, Z.; papir pije, das Papier fließt, Cig.; kri p. komu, jemandem das Blut aussaugen, Cig.; — solnce vodo pije, die Sonne zieht Wasser, Cig.; — svetlobo p., das Licht absorbieren, Žnid.; — Ljubljanica pije mnoge potoke in studence (nimmt auf), Levst. (Močv.); — tobak p., Tabak rauchen, Kr.- Mur., Cig.; Lisica, lisjak, Sta pila tobak, Ko tobaka ni b'lo, Sta pila vodo, Npes.; — pije me, es quält o. ärgert mich, Jan., C.; — (pijèm, Gor., piję̑m, ogr.- Valj. [Rad]).
  9. pitı̑łək, -łka, m., nam. potilek, = tilnik, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.).
  10. pítje, n. 1) das Trinken; mej pitjem je prišel drug pomenek, Jurč.; — 2) der Trank; on nema močnega pitja piti, Dalm.; za jedi in pitja voljo, Trub.; — tudi: pitjè, Dict.
  11. pı̑tka, f. dem. pita; eine junge Henne, Štrek., Levst. (Zb. sp.); überhaupt ein junges Huhn, Cig.
  12. pitkoš, m. die schwarze Nieswurz (helleborus niger), Z.; — ( der Bienensaug, Cig.).
  13. pitkošək, -ška, m. die schwarze Nieswurz (helleborus niger), Z., Medv. (Rok.).
  14. pı̑tnica, f. die Mastkuh, Podkrnci- Erj. (Torb.).
  15. 1. pı̑tnik, m. das Trinkgeschirr, Cig.; — der Kelch, V.-Cig., Jap.- C.
  16. 2. pı̑tnik, m. koruza, ki se seje po strmem žitu, blagu v pičo, Gorjansko (Kras)- Erj. (Torb.); — prim. pičnik.
  17. pitnína, f. das Trinkgeld, Glas.
  18. pı̑tnjak, m. = 2. pitnik, Gorjansko (Kras)- Erj. (Torb.).
  19. pı̑tom, adj. 1) zahm, kirre, Mur., Cig., Jan.; pitomo pušča, a divje lovi = er vernachlässigt das Gewisse und jagt nach dem Ungewissen, Ist.- Z.; — 2) gepflegt, veredelt: pitoma rastlina, die Culturpflanze, Cig. (T.), Jes.; pitomo sadje, edles Obst, Jan., Šol.; — 3) urbar, Cig. (T.); pitomo zemljišče, Vest.; pitome njive, Erj. (Izb. sp.); ( hs.).
  20. pı̑toməc, -mca, m. 1) der Zögling, der Eleve, Jan., C., DZ.; ( stsl.); — 2) das Mastkraut (sagina), C., Medv. (Rok.).
  21. pı̑tomən, -mna, adj. 1) zahm, Cig., Jan., C.; — 2) pitomen les, = les za stavbe, rastoč po polju, Štrek. (Let.).
  22. pitomíti, -ím, vb. impf. zahm machen, zähmen, Mur., Cig., SlN.- C.; ( hs.).
  23. pitomljénje, n. die Kirrung, Cig.
  24. pı̑tomnost, f. = pitomost, Jan. (H.).
  25. pı̑tomost, f. die Kirre, Cig., Jan.
  26. pizang, m. = pisang, Cig.
  27. pízda, f. 1) die weibliche Scham; — 2) (preprosta psovka): der Feigling; — 3) der Hosenschlitz: hlače na pizdo, Dol.
  28. pizdáča, f. ein Schimpfwort für ein Weib, C.
  29. pı̑zdarka, f. die Blaumeise (parus caeruleus), Svet. (Rok.); — prim. pizdurka.
  30. pízdati se, -am se, vb. impf. (preprosto) beim Weinen den Mund verzerren, flennen, C.
  31. pı̑zdəc, -dca, m. ein geiler Mensch, Valj. (Rad).
  32. pı̑zdič, m. ein Schimpfwort für einen feigen Menschen, Mur.
  33. pizdína, f. = pizda, M.
  34. pizdíniti se, -ı̑nim se, vb. impf. = pizdati se, Štrek.
  35. pízditi se, pı̑zdim se, vb. impf. = pizdati se, C.
  36. pizdogrìz, -gríza, m. der Gift-Hahnenfuß (ranunculus sceleratus), Mur., SlGor.- C.
  37. pizdohlàst, -hlásta, m. neka ped dolga riba v Savi, Zidani Most- Erj. (Torb.).
  38. pizdolı̑n, m. der Flenner, C.
  39. pizdolíniti se, -ı̑nim se, vb. impf. flennen, C., Z.; — prim. pizdati se.
  40. pizdomı̑čje, n. coll. die Hauhechel, C.
  41. pizdomìk, -míka, m. die Hauhechel (ononis), C.
  42. pizdúrka, f. die Blaumeise (parus caeruleus), Z., Dol.; ("pezdurka", die Graumeise, die Sumpfmeise [parus palustris], Cig.).
  43. pížəm, -žma, m. der Bisam, der Moschus, Cig., Jan., Mik.
  44. pı̑žmar, -rja, m. das Moschusthier (moschus moschiferus), Erj. (Ž.).
  45. pı̑žmarica, f. die Bisamente (anas moschata), C.
  46. pížmast, adj. bisamartig, Cig.
  47. pížmica, f. das Bisamkraut (adoxa moschatellina), (pižemca) DSv., Medv. (Rok.).
  48. plàč, pláča, m. das Weinen, Jan., C., Krelj, Dalm., ogr., kajk.- Valj. (Rad); s plačem in solzami, Trub.
  49. pláča, f. der Dienstlohn, der Sold, das Gehalt; koliko imaš plače na leto, na mesec? vojaška plača, der Militärsold, die Militärgage.
  50. pláčanəc, -nca, m. der Söldling, Jan.; — der Gagist, DZkr.
  51. plačár, -rja, m. = plačnik, ogr.- C.
  52. pláčati, -am, vb. pf. eine Zahlung leisten, zahlen; plačaj pa pojdi! plačaj pa Bog! plačaj pa mir! plačaj pa nikomur nič! zahle, dann ist alles gut! Levst. (M.); — bezahlen: p. dolg, davke, obresti, stroške; drva sem plačal, voznine pa ne; p. delo, pouk; plačano pismo, ein frankierter Brief; v živo p. kaj, etwas überzahlen, Cig.; plačal bo, kakor vrabec proso = er wird niemals zahlen, Guts.; p. koga, jemanden bezahlen, abfertigen; p. sebe. sich bezahlt machen; — z delom p., durch Arbeit abverdienen, Cig.; to boš drago plačal, das wird dir theuer zu stehen kommen; jaz te bom plačal! ich werde es dir vergelten, Levst. (Rok.); z glavo, z življenjem p., mit dem Leben büßen; = p. s kožo, Nov.
  53. 1. pláčən, -čna, adj. Jammer-, Thränen-: plȃčni svet, plačna dolina, plačna pesem, ogr.- C.
  54. 2. pláčən, -čna, adj. 1) Besoldungs-, Gehalts-: plȃčna vrsta, Cig.; — 2) ausgiebig: žito je plačno, Dol.- Cig.
  55. plačíłən, -łna, adj. Zahlungs-, Cig., Jan.; plačı̑łnọ povelje, der Zahlungsauftrag, DZ.; plačilni dan, der Löhnungstag, Cig., Jan.; der Tag der Vergeltung, Cig.
  56. plačı̑łnica, f. 1) das Zahlungsbuch, DZ.; — der Zahlungsbogen, DZ.; — 2) = pobotnica, die Quittung, DZ., Levst. (Cest.); — 3) = plačevalnica, das Zahlamt, C., Nov.
  57. plačílọ, n. die Zahlung; gotovo p., bare Zahlung; za p. vzeti, an Zahlungsstatt nehmen; plačila na obroke, Fristenzahlungen; mnogo plačila si napraviti, sich viel Unkosten machen, Cig.; p. za kako delo, od kakega dela; naprejšnje p., der Vorschuss, DZ.; — die Entlohnung für eine Arbeit, der Lohn; sam si plačilo izgovori, Ravn.- Valj. (Rad); po delu plačilo, wie die Arbeit, so der Lohn; Cig.; die Vergeltung: božje p.; — die Belohnung: nebeško p., p. čednosti.
  58. plačiložéljən, -ljna, adj. lohnsüchtig, Cig.
  59. pláčiti, plȃčim, vb. impf. 1) weinen machen, Trauer bereiten: kakor da bi jih po smrti nič ne pokorilo, nič ne plačilo, Škrb.; — 2) p. se, weinen, ogr.- C.
  60. plačník, m. der Zahler; počasen p., ein zäher Zahler, Cig.; p. biti za koga, für jemanden zu zahlen bereit sein; — der Vergelter, der Belohner.
  61. pláčnost, f. die Jämmerlichkeit, die Traurigkeit, ogr.- C.
  62. pládənj, -dnja, m. der Teller, Cig., Jan., Nov.- C., DZ.; ( hs.); — prim. furl. pladine, it. ( dial.) pladena, Mik.
  63. plȃdnik, m. = pladenj, Vrt.
  64. pladnják, m. = pladenj, Slom.
  65. plagiāt, m. pisateljska tatvina, das Plagiat.
  66. plȃh, pláha, adj. scheu, schüchtern, furchtsam; plaha zver; plaho gledati, einen scheuen Blick haben.
  67. pláhəc, -hca, m. = plašljivec, Mur.
  68. plahetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. flattern, C.; Žolta svila, žolta svila, Po dvoru plaheče, Npes.-Vraz.
  69. plahítati, -am, vb. impf. 1) Wellen schlagen, wogen, Cig., Dol.- Mik.; — 2) flattern, flackern, Jan.
  70. pláhniti, plȃhnem, vb. pf. stürzen, hinstürzen, ( intr.), C.; od jeze p., vor Zorn auffahren, Svet. (Rok.).
  71. plahọ̑dər, adv. p. kaj peljati (vlačiti), etwas am Boden schleifend ziehen, (tako vlačiti, da plahodra, n. pr. drevo z vejami), vzhŠt.- C.
  72. plahodráti, -ȃm, vb. impf. flattern, C., Dol.; = plahoder peljati, C.
  73. plahọ̑drič, adv. = plahoder, (plahudrič) vzhŠt.- C.
  74. plahọ̑driga, f. ein stürmisches Weib, Fr.- C.
  75. plahodriti, -im, vb. impf. = plahodroma peljati, C.
  76. plahọ̑drman, m. ein stürmischer Mensch, Fr.- C.
  77. plahọ̑droma, adv. = plahoder, Hal.- C.
  78. plahodúšən, -šna, adj. kleinherzig, Jan.
  79. plahodúšnost, f. die Kleinherzigkeit, Jan.
  80. plahosŕčən, -čna, adj. = plahodušen, M.
  81. plahǫ̑t, f. der Flügel, C.
  82. plahotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. flattern, ogr.- C.
  83. plahótən, -tna, adj. schüchtern, furchtsam; mi slabotni, plahotni, boječi ljudje, Cv.
  84. plȃhta, f. die Plache; eine grobe Decke aus Zwilch oder Tuch oder grober Leinwand, Mur., Cig.; die Pferde-, Boden-, Bettdecke, Cig., DZ.; das Segeltuch, Rez.- C.; — = rjuha, das Bettuch, Jan., C., jvzhŠt., BlKr.; — mizna p. = krušnica, das Tischtuch, C.; — žlahta raztrgana plahta = Verwandte helfen wenig.
  85. plȃhtar, -rja, m. kdor plahte izdeluje, der Deckenmacher, Cig.
  86. plahtáti, -ȃm, vb. impf. die Flügel während des Fliegens, die Hände während des Gehens schwingen, C.; jadra plahtajo, die Segel flattern, Z.; Kaj na glavi, kaj na glavi? Panteljci (= trakovi) plahtajo, Npes.- Kres; — lodern, flackern, C.; ogenj, plamen plahta, Z., C.
  87. plȃhtica, f. dem. plahta; 1) eine kleine Plache; — 2) rumenkasta, nekoliko grenka kožica na orehovem jedru, die Samenhaut (testa), Malhinje (Kras)- Erj. (Torb.); — 3) eine große Schneeflocke: sneg gre v plahticah, Cig., Jurč.; — 4) božja p., der Frauenmantel (alchemilla), C.; = p. d. Marije, C.
  88. plahtráti, -ȃm, vb. impf. = plahtati, flattern, SlGor.- C.
  89. plahȗn, m. der Feigling, der Hasenfuß, Nov.- C., Vrt.
  90. plahúntati, -am, vb. impf. = plahtati, plahodrati, C.
  91. plahúta, f. 1) ein großes, grobes Leintuch, Z.; die Plache, SlGor.- C.; — das Bettuch, das Leintuch, Guts., Mur., Rez.- Baud.; — p. mahu, ein Stück von einer Moosdecke, p. ledu, eine Eisscholle, SlGor.- C., Gor.; — 2) der Venusspiegel (specularia speculum), Kras- Erj. (Torb.); — 3) ein liederliches Frauenzimmer, C.
  92. plahutáča, f. die Blouse, C.
  93. plahȗtar, -rja, m. der Schwindler, der Maulheld, Slom., ZgD.
  94. plahútati, -am, vb. impf. mit den Flügeln schlagen, flattern, Jan.; kokoši s perotmi plahutajo, Z., Ig (Dol.); mit den Kleidern im Gehen Wind machen, übhpt. eilig gehen, C.; val plahuta, die Woge brandet, Glas.; — ( fig.) im Reden Wind machen, schwindeln, C.
  95. plahútica, f. = plahuta 2), der Venusspiegel (specularia speculum), Kras- Erj. (Torb.).
  96. plahútniti, -ȗtnem, vb. pf. einmal mit dem Flügel (den Flügeln) schlagen, C.
  97. plȃjba, f. das Senkblei; v plajbi je, es ist senkrecht, Frey. (Rok.); — iz nem.
  98. plȃjhati, -am, vb. impf. 1) wogen, Cig.; morje plajha (brandet), Malhinje pri Devinu, Lašče- Erj. (Torb.); tekočina v posodi, ki ni polna, plajha, jvzhŠt.; = p. se: voda se plajha, kadar se perilo po njej vlači, BlKr.; voda se plajha v škafu deklicam, ki ga ne znajo še prav nositi na glavi, Dol.; — 2) = hitro goniti: vole p., Kras; — nam. plahati, prim. pla-ti, Mik. (Et.).
  99. plȃjta, f. = koza, priprava, po kateri se sodi z voza valjajo, der Schrotbock, kajk.- Valj. (Rad).
  100. plȃk, m. = plač, plakanje, Z., Levst. (Zb. sp.).

   66.887 66.987 67.087 67.187 67.287 67.387 67.487 67.587 67.687 67.787  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA