Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (67.287-67.386)

  1. pı̑skrčək, -čka, m. dem. piskrc; 1) ein kleiner Topf; — 2) die gemeine Haselwurz (asarum europaeum), C.
  2. piskrę̑n, adj. = lončen: piskrena posoda, C.
  3. pískrica, f. die Zelle, die Bienenzelle, Mur.; pogl. piskrc.
  4. pískrič, m. dem. pisker; 1) ein kleiner Topf; — 2) eine Art Schwamm, C.
  5. pískričast, adj. 1) topfartig, Nov.; — 2) zellenförmig, Mur., Cig., Jan.
  6. pískričat, adj. zellig, Cig.
  7. pískričən, -čna, adj. zellig, Jan.
  8. pískrna, f. neko jabolko, Rihenberk- Erj. (Torb.).
  9. piskrolı̑zəc, -zca, m. der Topflecker, Cig., Jan.
  10. piskútanje, n. pfeifendes Athmen, Habd.- Mik.
  11. piskútati, -am, vb. impf. = piskotati, heiser (pfeifend) athmen, wie ein Lungensüchtiger, keuchen, Fr.- C., Valj. (Rad).
  12. pismár, -rja, m. 1) = pismouk, der Schriftgelehrte, Cig., Jan., Let., Z.; — 2) der Archivar, Cig.
  13. pismarica, f., Jan., pogl. pisanka 2).
  14. pismárnica, f. 1) die Briefcollectur, C.; — 2) das Archiv, Cig. (T.), DZ., Nov., Navr. (Spom.).
  15. písme, -ę́na, n. das Schriftzeichen, der Buchstabe, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; tiskarska pismena, die Lettern, Cig. (T.).
  16. pı̑smej, m., Ravn.- C., pogl. pismouk.
  17. pı̑smejəc, -jca, m., Veriti- C., pogl. pismouk.
  18. pismę̑n, adj. 1) schriftlich; pismeno povabilo; pismeno komu kaj naznaniti; Cig.; — Brief-, Cig.; brieflich, Cig., Jan.; — 2) Schrift-, Jan.; pismeni jezik, = pisni jezik, die Schriftsprache, Cig. (T.); — 3) studiert: p. človek, vzhŠt.- C.
  19. pismę́nce, n. dem. pisme, Jan., Danj. (Posv. p.).
  20. pismenína, f. = pisemnina, Cig., C.
  21. pismenják, m. der Briefkasten, Jan. (H.).
  22. pismę́nka, f. das Schriftzeichen, der Buchstabe, Cig., Jan., Slom.- C., nk.; velike, začetne, početne p., große Anfangsbuchstaben, Versalien, Cig.; — pismenke, die Lettern ( typ.), Cig., Jan.
  23. pismenost, f. = slovnica, Mur., Vod.
  24. pismę̑nski, adj. schriftlich, M.; — literarisch, Cig.
  25. písmọ, n. 1) die Schrift: klinasto p., die Keilschrift, Jan.; — sveto p., die heilige Schrift; v pismu učeni, die Schriftgelehrten, Trub.; — die Urkunde: ženitvanjsko p., die Ehepacten; pisma delat iti, den Ehecontract abfassen gehen, BlKr.; dolžno pismo, der Schuldbrief; zavezno p., der Revers, Cig.; dopustno p., die Concessionsurkunde, DZ.; stara pisma, alte Urkunden; — das Schreiben, der Brief; voščilno p., das Gratulationsschreiben; trgovska pisma, die Handelscorrespondenz; — 2) der Zeugdruck, das Muster, Cig.; lepega pisma, schön gemustert, Cig. (T.), Svet. (Rok.); ovijače raznega pisma, Vrt.; — 3) zidano znamenje ob cesti, Srpenica pri Bolcu- Erj. (Torb.).
  26. pismobíra, f. die Briefsammlung, Cig., C.
  27. pismobírən, -rna, adj. pismobı̑rni okraj, der Briefsammlungs- und Briefbestellungsbezirk, Cig.
  28. pismobı̑rnica, f. der Briefsammlungskasten, DZ.
  29. pismodȓžəc, -žca, m. der Schrifthalter, Jan. (H.).
  30. pismohrána, f. das Archiv, Jan. (H.).
  31. pismohrȃnəc, -nca, m. der Archivar, Cig., Jan.
  32. pismohraníšče, n. das Archiv, C.
  33. pismonòs, -nǫ́sa, m. der Briefträger, Cig., C.
  34. pismonǫ̑səc, -sca, m. = pismonos, Cig., Jan., nk.
  35. pismonǫ́ša, m. = pismonosec, Jan. (H.).
  36. pismorẹ̑zəc, -zca, m. der Formenschneider, Cig. (T.).
  37. pismoshrȃmba, f. das Archiv, Cig., Jan.
  38. pismoučèn, -éna, adj. = pismouk, schriftgelehrt, Mur. i. dr.; — po nem.
  39. pismoùk, -úka, m. der Schriftgelehrte, Mur., Cig., Jan.; (pismoȗk), Ravn.- Valj. (Rad).
  40. pismoùk, -úka, adj. schriftgelehrt: pismouki ljudje, Vest.
  41. pismoznȃnəc, -nca, m. der Schriftgelehrte, Cig., Jan.
  42. pisnína, f. die Schreibegebür, Cig., Jan., DZ.
  43. písniti, pı̑snem, vb. pf. = črhniti, mucksen: ne pisniti o kaki reči, Svet. (Rok.); — prim. hs. pisnuti, mucksen; koren: pisk-.
  44. pisȗn, m. der Scribler, Cig., nk.
  45. pı̑š, f. = piš m., Trub.
  46. pı̑šč, f. das Wurmstichloch im Obst oder Holz, Hal.- C.
  47. pı̑šč, m. der Holzwurm, C.
  48. 1. píšča, f. nav. pl. pišče, Schwämme im Munde, vzhŠt.- C.; — prim. piščiti se.
  49. 2. píšča, f. = piščal, die Pfeife, Ip.- Erj. (Torb.).
  50. piščȃd, f. coll. junges Geflügel, Mariborska ok.- C.
  51. piščȃj, m. die Wimmer (ein Hautausschlag), vzhŠt.; — prim. piščiti se.
  52. piščȃł, -li, f. 1) die Pfeife (ein Tonwerkzeug); p. z jezikom (jezičkom), die Zungenpfeife, Cig., Sen. (Fiz.); ustnična p., die Lippenpfeife, Sen. (Fiz.); parna p., die Dampfpfeife, DZ.; — die Flöte, Mur.; — tudi: pı̑ščal, Ig (Dol.), jvzhŠt.; — 2) das Wadenbein, Cig. (T.), Erj. (Som.).
  53. piščȃla, f. = piščal 1), Mur., Cig.; pı̑ščala, jvzhŠt.
  54. piščȃlast, adj. pfeifenartig: piščalasti lapor, der Pfeifenmergel, Cig.
  55. piščȃłčica, f. dem. piščalka; = das Pfeifchen, Cig., M.
  56. piščȃłən, -łna, adj. Pfeifen-, Cig.
  57. piščȃlica, f. = piščalka, Jan.
  58. piščȃljka, f. = piščalka, Mur.; pı̑ščaljka, na vzhodu.
  59. piščȃłka, f. dem. piščal, das Pfeifchen, Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad); tudi: pı̑ščalka, Gor., Ig (Dol.).
  60. piščȃłkar, -rja, m. der Pfeifen- oder Flötenbläser, Cig.
  61. pı̑ščanəc, -nca, m. das Küchlein; nav. pl. piščanci, junge Hühner; dvoje piščancev, ein Paar junge Hühner; (piščánci, Gor.).
  62. piščè, -ę́ta, n. ein junges Huhn, das Küchlein; (píšče, jvzhŠt.).
  63. pı̑ščəc, * -ščəca, m. = piskač, der Pfeifer, Meg., Dict., Trub., Dalm., Schönl.
  64. 1. pı̑ščək, -ščka, m. = pišče, Cig., Jan.
  65. 2. pı̑ščək, -ščka, m. 1) Wurmstichiges: malo jabolk, in še to le pišček ("pišk") in drobiž, Polj.; — 2) — = piškav les, C.
  66. píščẹł, -li, f. = piščal, Cig., Jan., Dol.; pı̑ščẹł, Gor.- Valj. (Rad).
  67. pı̑ščẹłka, f. = piščalka, Gor.- Valj. (Rad).
  68. pı̑ščenəc, -nca, m. nav. pl. piščenci = piščanci, C., Mik.
  69. píščenik, m. der Habicht (astur [falco] palumbarius), Frey. (F.); (= lunj, die Weihe, Meg.); pogl. piščetnik.
  70. píščenka, f. eine junge Henne, C.
  71. piščetár, -rja, m. der Hühnerhändler, Cig., Jan.
  72. piščetaríca, f. die Hühnerhändlerin, Cig., Jan.
  73. piščetína, f. das Hühnerfleisch, Valj. (Rad).
  74. píščetnik, m. der Hühnergeier, Mur., Cig., Mik.
  75. pı̑ščika, f. ein junges Huhn, Cig., Ravn. (Abc.); nav. piška ( bes. eine junge Henne).
  76. píščiti se, -im se, vb. impf. zeitigen und sich abschuppen (von den Pusteln eines Ausschlages), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — prim. pišiti se.
  77. pı̑šəc, -šca, m. pišci, Schwämme im Mund, vzhŠt.- C.; — prim. pišiti se.
  78. pı̑šək, -ška, m. der Hühnersteiß, C.
  79. pišena, f. govedje ime, Tolm.- Erj. (Torb.).
  80. píšiti se, -im se, vb. impf. einen Ausschlag bekommen: usta se mi pišijo, SlGor.- C.
  81. 1. pı̑ška, f. 1) der Holzwurmstich, das Wurmloch, Cig., C., Mik.; — 2) der Hintere: dobiti po piški, Št.
  82. 2. pı̑ška, f. 1) eine junge Henne; — 2) der unverletzte ganze Kern der wälschen Nuss, Polj.; — nam. piščika (?); prim. pišče.
  83. piškàt, -áta, adj. = piškav: piškata deska, Savinska dol.
  84. piškǫ́r, -rja, m. = piškur, C., Pjk. (Črt.).
  85. piškosŕba, f. die Hagebutte (rosa canina), Mik.
  86. piškúr, -rja, m. die Flusspricke oder das Neunauge (petromyzon fluviatilis), Mur.- Cig., Erj. (Ž.), Frey. (F.), Št.; — tudi: der Beißkern, der Schlammbeißer (cobitis fossilis), Cig.; — pogl. piskor.
  87. pišóta, f. dež z vetrom ( prim. ben.-it. pissoto, beseicht), Ip.- Erj. (Torb.); mraz in pišota, Vrtov. (Vin.).
  88. pı̑t, -ı̑, f. das Getränk, der Trunk, Cig., Jan., Valj. (Rad); Njegova pit je bila Oj rana rosica, Npes.- Kres.
  89. pìt, interj. pit! pit! (tako kličejo piščeta), Cig., Jan., Lašče- Levst. (M.).
  90. píta, f. 1) = kokoš (v otročjem govoru), Lašče- Levst. (M.); — 2) jedrce orehovo ali leščnikovo, Lašče- Levst. (M.).
  91. pitáč, m. der Frager, kajk.- Valj. (Rad).
  92. pítałən, -łna, adj. Mast-; pitalna živina, das Mastvieh, (pitaven) Cig., Nov.
  93. pítałnica, f. der Maststall, C.
  94. pítałnik, m. der Maststall, Cig.
  95. pitałnják, m. der Maststall, Cig.
  96. pitan, m., Cig., pogl. putan.
  97. pı̑tanəc, -nca, m. 1) ein gemästetes Stück Vieh, das Mastthier, Cig., C., Ravn.- Valj. (Rad); — 2) (med) p., der Futterhonig, Z., Kr.; der Lebhonig, V.-Cig.
  98. 1. pítanje, n. das Mästen, die Mastung; p. živine, die Viehmast; — das Füttern (junger Vögel, kleiner Kinder), M., jvzhŠt.
  99. 2. pítanje, n. das Fragen, die Frage, Mur., Jan., vzhŠt., ogr., kajk.; — das gerichtliche Verhör, das Gericht: na p. priti, ogr.- C.
  100. pı̑tanka, f. 1) ein weibliches Mastthier, Cig., C.; — 2) die Schwarzwurzel (scorzonera sp.), Prešnjica v Istri- Erj. (Torb.).

   66.787 66.887 66.987 67.087 67.187 67.287 67.387 67.487 67.587 67.687  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA