Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (67.187-67.286)

  1. piríčən, -čna, adj. Quecken-, Cig., Jan.
  2. pirı̑čnat, adj. queckig, Cig.
  3. pírih, m. = pirh 1), Valj. (Rad).
  4. pirīhij, m. der Pyrrhichius (ein Versfuß: ˘˘) Cig.
  5. piríka, f. die gemeine Quecke (triticum [agropyrum] repens), Cig., Jan., C., Tuš. (B.); — pasja p., die Hundsquecke (t. [agr.] caninum), Cig.
  6. pı̑rje, n. das Queckengras, Cig.; — prim. pirika.
  7. pı̑rkəc, -kca, m. ein braunscheckiger Ochs, Z.
  8. pı̑rkež, m. kozje ime, Valj. (Rad).
  9. pı̑rnica, f. 1) eine breite Grasart, Št.; — das Queckengras (triticum [agropyrum] repens), Cig., Jan., C.; — bela p., das Bandgras, eine Abart des rohrblättrigen Glanzgrases (phalaris arundinacea), M., C.; — der kriechende Hahnenfuß (ranunculus repens), Josch; — 2) neka hruška (die Haferbirne), C.
  10. pı̑rničast, adj. queckig, voll Quecken: pirničasta njiva, C.
  11. pı̑rničən, -čna, adj. Quecken-, Cig., Jan.
  12. pı̑rničnat, adj. = pirničast, Cig.
  13. 1. pı̑rnja, f. die Nachhochzeit, einige Zeit nach der eigentlichen Hochzeit, wozu nur die engere Verwandtschaft geladen wird, Notr.
  14. 2. pírnja, f. ovčje ime ( nam. pirunja), Kanin- Erj. (Torb.).
  15. pirnpogačica, f. = pirpogačica, Frey. (F.).
  16. piroelēktričnost, f. po gorkoti zbujena električnost, die Pyroelektricität, Cig. (T.).
  17. pirotēhnik, m. der Feuerwerker, der Pyrotechniker, nk.
  18. pirožába, f. = netopir, ogr.- C.
  19. pirožàn, -ána, m. = netopir, Hal.- C.
  20. pírožəlj, -žlja, m. = netopir, C.
  21. pírožljək, -žljəka, m. dem. piroželj; = netopir, Jan., Mik., vzhŠt., ogr.- C.
  22. pírpogača, f. die Fledermaus, Mik.
  23. pírpogačica, f. die Fledermaus, C., Mik., Dol.
  24. pírša, f. = pirha, Cig.
  25. pírše, -eta, n. govedje ime, Tolm.- Erj. (Torb.).
  26. píršəlj, -šlja, m. der Flussbarsch (perca fluviatilis), Valj. (Rad); — prim. nem. Berschling = Barsch.
  27. pı̑ršəljc, m. dem. piršelj, Z.
  28. piruēta, f. der Kreisschwung, die Pirouette, Cig.
  29. píruh, m. 1) das Osterei, nk.; nav. pirh; — 2) govedje ime, Tolm.- Erj. (Torb.).
  30. pírunja, f. ovčje ime ("pastir je izgovarjal: pirnja"), Kanin- Erj. (Torb.).
  31. pı̑ržəljc, -ljca, m. = piršeljc, Cig., Frey. (F.).
  32. pìs, písa, m. 1) das Schreiben, Jan.; die Schreibart, C.; — 2) der Act, DZ.; prvi p., die Urschrift, Cig.
  33. písa, f. der Streifen, Cig.; zelene pise, Cv.; bes. der Aalstreifen am Rücken eines Pferdes, Cig.; — die Maser, Cig.
  34. pisáč, m. der Schreiber, Mur., Cig., ogr.- Valj. (Rad); zakotni p., der Winkelschreiber, nk.; — der Scribler: slovenski pisači — to ime bodi sploh vsem onim, katerim ne smemo reči pisatelj, Levst. ( LjZv.).
  35. pisáłce, n. der Schreibegriffel, Cig. (T.).
  36. pisáłən, -łna, adj. zum Schreiben gehörig, Schreib-, Cig., Jan., nk.; pisȃłne potrebščine, das Schreibmaterial, Cig.; pisalni podstavec, das Schreibepult, Jan.; pisalna priprava, das Schreibgeräth, Jan.; pisalna miza, der Schreibtisch, nk.
  37. pisȃłnica, f. = pisarna, die Schreibstube, die Kanzlei, Cig., Jan.
  38. pisȃłnik, m. 1) der Griffel, DZ.; — 2) das Schreibepult, Jan., DZ.; stojni p., das Stehpult, Jan. (H.); — der Schreibeschrank, der Secretär, Cig.
  39. pisálọ, n. 1) der Schreibegriffel, Jan., Cig. (T.), Blc.-C.; — das Schreibzeug, C.; — 2) der Gernschreiber, Cig.
  40. písančək, -čka, m. der Scheckenfalter, Jan.
  41. písanəc, -nca, m. 1) ein jähzorniger Mensch, Cig.; — 2) das Osterei, Dol.; — 3) eine Hummelart, Cig., Kr.; — 4) die Stieleiche (quercus pedunculata), vzhŠt.- C.; — 5) neko jabolko, der Streifling, C.
  42. pīsang, m. der Pisang (musa paradisiaca), Tuš. (R.).
  43. písanica, f. 1) das Osterei, Mur.- Cig., Jan., Mik., Navr. (Let.), BlKr.- Let.; — 2) neko jabolko, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.); — 3) neki fižol, C.
  44. pisaníka, f. neko jabolko, kajk.- Valj. (Rad).
  45. pisȃnje, n. 1) das Schreiben; p. zemljiške knjige, die Grundbuchführung, Cig.; p. s črkami, die Buchstabenschrift, Cig.; p. v podobah, die Bilderschrift, Cig. (T.); — der Stil: človek je tak, kakršno je njegovo pisanje, Zv.; — p. tkanin, die Tuchdruckerei, DZ.; — 2) das Geschriebene, die Schrift; na pisanje dovoliti, eine schriftliche Erlaubnis ertheilen, Jurč.; priloženo p., beiliegende Schrift, Cig.; Schriftwerke: kmetje berejo Novice in drugo pisanje, Levst. (Zb. sp.); — tudi: písanje, na vzhodu.
  46. písanka, f. 1) das Osterei, Mur.- Cig., Jan., BlKr.- Let., Št.; za pisanko kaj dati, als Ostergeschenk etwas geben, Št.; — 2) das Schreibheft, nk.; — 3) neka vrsta kač, C., Bes.; — neka riba v Krki, Kostanjevica- Erj. (Torb.); — die Bremse, Cig.; — 4) neko jabolko, GBrda- Erj. (Torb.); — eine Art rothgestreifter Apfel, C.; — neka vinska trta, Vreme v Brkinih- Erj. (Torb.); — das Bandgras (phalaris arundinacea), Tuš. (R.).
  47. písankọ, n. neko jabolko, Svet. (Rok.), Brkini, Lašče- Erj. (Torb.).
  48. písanost, f. die Buntfarbigkeit, die Buntheit; die Farbenzeichnung ( min.), Cig. (T.).
  49. pisár, -rja, m. 1) der Schreiber, der Kanzleischreiber; zakotni p., der Winkelschreiber, Jan.; — der Schriftgelehrte, Jsvkr.; — = pisatelj, der Schriftsteller, Vod. (Izb. sp.), Preš.; — 2) der Secretär oder Schlangenadler (serpentarius secretarius) Erj. (Ž.); — der Fichtenborkenkäfer oder Buchdrucker (bostrichus typographus), Jan., Erj. (Ž.); — vinogradski p., der Weinstockfallkäfer (eumolpus vitis), Jan. (H.).
  50. pisárče, -eta, n. dem. pisar; das Schreiberlein, Cig.
  51. pisárčək, -čka, m. = pisarče, LjZv.
  52. pisarè, -ę́ta, m. der Federlecker, Cig.
  53. pisárən, -rna, m. = pisar, nam. pisarin, Krelj, Dalm., Kast.- C.
  54. pisaríca, f. die Schreiberin, Cig., Jan.
  55. pisarı̑ja, f. die Schreiberei, das Geschreibsel; — die Buchmacherei, Cig.; die Schriftstellerei, Preš.
  56. pisarína, f. die Schreibegebür, Jan., DZ., nk.
  57. pisáriti, -ȃrim, vb. impf. Schreibergeschäfte verrichten, Schreiber sein, Mur., C.; oft schreiben, Z.; pisariti si, sie stehen in Correspondenz, Cig.; pisari mu, pa nič ne pomaga, jvzhŠt.; — Schriftstellern, scribeln, Cig., Jan., C., Preš., nk.
  58. pisárna, f. = pisarnica, die Schreibestube, die Kanzlei, Mur., Slom.- C., nk.
  59. pisárnica, f. die Schreibestube, die Kanzlei, Mur., Cig., Jan., DZ., nk.
  60. pisárničar, -rja, m. der Schreiber, C.
  61. pisárničən, -čna, adj. Kanzlei-, Cig., nk.; pisarnične potrebščine, die Kanzleierfordernisse, Jan.
  62. pisarnína, f. die Kanzleigebür, Cig., Jan.
  63. pisárniški, adj. Kanzlei-, Cig., Jan., nk.
  64. pisárski, adj. Schreiber-; pisarska služba; p. papir, das Kanzleipapier, Cig.
  65. písast, adj. gestreift, maserig (o lesu), Cig.; — prim. pisa.
  66. pisȃtelj, m. der Schriftsteller, Cig., Jan., nk.; — der Verfasser: p. tega romana; p. teh vrstic, der Schreiber dieser Zeilen, nk.
  67. pisȃteljica, f. die Schristftellerin, nk.; — die Verfasserin: p. tega romana. nk.
  68. pisȃteljski, adj. Schriftsteller-, schriftstellerisch, Cig., Jan., nk.; pisateljska tatvina, das Plagiat, Jan.
  69. pisȃtən, -tna, adj. Schreib-, Mur., Jan.; pisatno pero, die Schreibfeder, Mur., Mik., Danj. (Posv. p.).
  70. písati, -šem, vb. impf. 1) schreiben; lepo, grdo, slabo, drobno p., eine schöne, unschöne, schlechte, kleine Schrift haben; p. pismo, nalogo, številke; p. komu, jemandem schreiben, schriftlich mittheilen; p. po kaj, etwas verschreiben, schriftlich bestellen: p. po knjige, po blago, po deklo; — schreiben (= der Verfasser sein); kdo piše te članke? — pisano pravo, das geschriebene, positive Recht, Cig. (T.); — vorschreiben: postav se držati, katere nam piše Bog, Ravn.; ustanovila, kar jih o tem zakon piše, die diesfälligen gesetzlichen Bestimmungen, Levst. (Nauk); kar pišejo paragrafi, DZ.; — p. kaj v razhod, in Ausgabe stellen ( merc.), Cig. (T.); — anrechnen: p. komu v hvalo, zaslugo, Cig. (T.); vse Bogu računati in pisati, Krelj; — kako se pišeš? wie heißest du mit dem Schreibnamen oder Zunamen? pišejo me za —, pišem se za —, mein Schreibname ist —; — 2) p. se, sich färben: črešnje se uže pišejo, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — p. z iglo, sticken, Cig.; — pisan, bunt, buntfärbig; pisana ruta, suknja; — vse pisano je ptičev, alles ist von Vögeln bunt (um die Menge anzuzeigen), Ravn.- Mik.; pisana jajca, gefärbte Eier, Cig.; pisani stol, der Pranger, Npes.- M.; gefleckt, gestreift, gesprenkelt, Cig., Jan.; pisan gad; pisana krava, Z.; pisano gledati, mit scheelen Augen ansehen, zornige Blicke werfen; pisano gleda, kakor modras, Cig.; böse (auf jemanden): ali bo tebi pisan! Jurč.; pisana mati, die Stiefmutter, Mur., Cig., Jan., Mik., Zv.
  71. pı̑səc, -sca, m. der Schriftsteller, Cig. (T.), nk.; der Verfasser, der Autor, Jan., DZ.; — der Schreiber, kajk.- Valj. (Rad), C.
  72. 1. pı̑sək, -ska, m. 1) der Federkiel, der Federstiel, Mur., Raič (Slov.); (pisę́k, Danj.- Mik., vzhŠt.); — 2) das Schriftzeichen, der Buchstabe, ogr.- Mik.
  73. 2. pı̑sək, -ska, m. = pisk 2), Jan., C.
  74. písəmnica, f. das Portefeuille, Cig.
  75. písəmnik, m. das Urkundenbuch, (pismenik) Cig.
  76. pisəmnína, f. das Briefporto, Cig.; — pogl. poštnina.
  77. pisəmnọ̑st, f. = literatura, LjZv.
  78. písəmski, adj. Brief-; p. zavitek, der Briefumschlag, Jan.; pisemska pošta, die Briefpost, DZ.; — brieflich, Cig., Jan.; — Urkunden-, Cig., Jan.; pisemska shramba = arhiv, Cig.; pisemska zbirka, Urkundensammlung, pisemske knjige, Urkundenbücher, DZ.
  79. pisəmskopǫ́štən, -štna, adj. Briefpost-; pisemskopǫ̑štni računi, DZ.
  80. pisən, -sni, f., Ščav.- C., pogl. plesen.
  81. písən, -sna, adj. Schreibe-, Cig., Jan., M.; pı̑sna peresa, die Schreibfedern, Ravn. (Abc.); pisna pomota, der Schreibfehler, Cig., Jan.; pisna umetnost, die Schreibekunst, Cig. (T.); — Schrift-: pisni jezik, die Schriftsprache, SlN.; pisna slovenščina, Cv.
  82. pìsk, píska, m. 1) der Ton einer Pfeife oder Flöte; — 2) das Mundstück an Blasinstrumenten, Cig.; (pisek) Jan., C.; — 3) der Pfeifenkern in Pfeifen und Flöten, Lašče- Levst. (Rok.), Kras.
  83. pı̑ska, f. 1) das Pfeifen, kajk.- Valj. (Rad); — 2) die Heiserkeit, C.; — 3) = piščal, die Pfeife, KrGora.
  84. pı̑skał, f. = piščal, Rož.- Kres.
  85. piskáłən, -łna, adj. zum Pfeifen gehörig: piskȃłno orodje, Blasinstrumente (Pfeifen, Flöten), nk.
  86. pískalica, f. 1) = piščal, die Pfeife, Ip.- Erj. (Torb.); — 2) die Schlüsselblume (primula acaulis), Polj.
  87. piskálọ, n. das Blasinstrument (Pfeife, Flöte), Cig., Jan., Cig. (T.), C.; die Vogelpfeife: Loviti ptiče na p., GBrda- Erj. (Torb.).
  88. piskár, -rja, m. = piskač, M.
  89. pískati, -skam, -ščem, vb. impf. (mittelst eines Instrumentes) pfeifen; na flavto, na postranico p., die Flöte blasen; — veter, burja piska (pfeift, heult), Z., jvzhŠt.; — zischen: gad pišče (piska), C., Z.
  90. pískər, -kra, m. 1) der Topf; svinjski p., (v katerem za svinje kuhajo), jvzhŠt.; — 2) der Kalkofen, C.
  91. pisketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. = piskati, Fr.- C.
  92. piskǫ́r, -rja, m. = piškur, die Flusspricke, das Neunauge (petromyzon fluviatilis), Habd.- Mik., C.; — tudi: der Schlammbeißer (cobitis fossilis), Cig., SlGor.- C.; (pravilna oblika za piškor, piškur).
  93. piskọ̑ta, f. die Heiserkeit: piskoto imeti, heiser sein, vzhŠt.
  94. piskotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. heiser, wie ein Lungensüchtiger reden, vzhŠt.- C.
  95. piskrár, -rja, m. = lončar, Guts., Jan.
  96. piskraríca, f. = lončarica, Jan.
  97. piskrárski, adj. = lončarski, Jan.
  98. pı̑skrc, m. dem. pisker; 1) ein kleiner Topf (Hafen); treh piskrcev god, četrtek pred debelim četrtkom (ker ta dan več nego po navadi jedo), Dol.; — 2) der Blumenkelch, Cig.; — 3) die Bienenzelle, Cig., Jan., SlGradec- C.; bes. eine größere Bienenzelle, Blc.-C.; — die Pflanzenzelle, nk.
  99. pískrca, f. die Schlüsselblume (primula acaulis), (gotovo nam. piskarica ali piskalica), Šempas- Erj. (Torb.).
  100. pı̑skrčast, adj. topfartig, C.

   66.687 66.787 66.887 66.987 67.087 67.187 67.287 67.387 67.487 67.587  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA