Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (6.701-6.800)

  1. društvenína, f. die Vereinsgebür, der Vereinsbeitrag, C., nk.
  2. drȗštvọ, n. 1) (po hs.) die Gesellschaft, der Verein, Cig., Jan., nk.; politično d., trgovsko d., pravniško d., nk.; — 2) = druščina, Mur., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad).
  3. društvovȃnje, n. die Bethätigung des Vereinslebens, C., nk.
  4. društvováti, -ȗjem, vb. impf. ein Vereinsleben bethätigen, einen Verein (Vereine) halten, SlN.- C.
  5. družboslǫ̑vje, n. die Sociologie, LjZv., Lampe (D.).
  6. družičeváti, -čȗjem, vb. impf. Kranzeljungfer sein, Cig., M.
  7. družı̑nstvọ, n. das Gesindewesen, C.
  8. družljìv, -íva, adj. gesellig, leutselig, Jan., Cig. (T.), C.
  9. družljívost, f. die Geselligkeit, Cig., Jan., C.
  10. dŕva, n. pl. išči pod: drvo.
  11. drváča, f. die Holzhacke, Mik., vzhŠt., C., Vrt.
  12. drvȃjsati, -am, vb. impf. = dreviti, Jurč.; konje d., Dol.; ( nam. drevajsati).
  13. drvánja, f. die Holzgegend, Danj.- Mik.
  14. drvár, -rja, m. 1) der Holzhauer, der Holzer; — 2) nam. drevar 2), Dol.
  15. drvaríca, f. die Holzaxt, ogr.- C.
  16. drvarı̑ja, f. = drvarstvo, M.
  17. drvarína, f. die Holzgebür, Cig., M., DZ.
  18. drvaríšče, n. der Holzhau, Cig.
  19. drváriti, -ȃrim, vb. impf. 1) sich mit dem Holzhacken, Holzen beschäftigen, Holz fällen, holzen; — 2) nam. drevariti, Cig., Dol.
  20. drvárjenje, n. das Holzen.
  21. drvárnica, f. die Holzhütte, die Holzlege.
  22. drvárski, adj. Holzhauer-; drvarska sekira.
  23. drvȃrstvọ, n. die Holzerei.
  24. drváščina, f. das Recht, Holz zu schlagen, das Holzservitut, Cig., Jan.; mernik ovsa za drvaščino dati, Svet. (Rok.); v tem gozdu imam drvaščino, Rib.
  25. drvčè, -ę́ta, n. ein Stückchen Holz, Ravn.
  26. drvę́ka, f. neko jabolko, Dol.- Erj. (Torb.).
  27. drvę̑n, adj. hölzern, Cig., Jan.; d. most, Zora.
  28. drvę̑nəc, * -nca, m. der Holzstein, Erj. (Min.).
  29. drvenẹ́ti, -ím, vb. impf. = dreveneti, C.
  30. drveníca, f. 1) die Holzlege, die Holzhütte, C., DZ.; — 2) = drvača, SlGor.- C., BlKr.
  31. drvenják, m. die Holzlege, Valj. (Rad).
  32. drvẹ́nka, f. = drevenka, der Metzen (eigentl. hölzernes Maß), Mik.; (pol vagana, Ormož).
  33. dȓvež, m. neokreten človek, Levst. (Beč.).
  34. drvína, f. = drvarina, Cig.
  35. drvíš, m. der Sturm: vriš in drviš, Bes.; — nam. dreviš, prim. dreviti.
  36. drvíšče, n. der Holzplatz, die Holzstätte, C., Rož.- Kres; der Wald, Tolm.- Štrek. (Let.).
  37. drvíti, -ím, vb. impf., pogl. dreviti.
  38. drvníca, f. 1) die große Holzhacke mit langem Stiel, C., BlKr., Gor., Savinska dol.; — 2) = drvarnica, Gor., DSv.
  39. drvník, m. der Holzplatz, Cig.
  40. drvnína, f. das Holzgeld, die Holzabgabe, Cig., C.
  41. drvnjáča, f. die Holzaxt, C., Mik., Valj. (Rad), vzhŠt.
  42. drvnják, m. 1) der Holzplatz, Hal.- C.; — 2) der Holzhüttenmist, ogr.- C.
  43. dŕvọ, n. das Holzscheit, der Prügel, vzhŠt.- C.; nav. pl. dŕva, das Brennholz; drva sekati, Holz hacken; v drva iti, um Holz in den Wald gehen, Vrt.; tudi: drvȃ, Gor.- Valj. (Rad); — (drvọ̑ nam. drẹvọ̑, Kras i. dr.).
  44. drvodẹ̑łəc, -łca, m. der Holzarbeiter, C., Trst. (Let.); — hs.
  45. drvojẹ̀d, -jẹ́da, m., pl. drvojedi, die Holzfresser, Cig. (T.).
  46. drvojẹ̑dəc, -dca, m. der Holzesser, der Hylophag, Cig.
  47. drvojẹ̑dka, f. der Thränenschwamm (merulius), Cig., Tuš. (B.).
  48. drvoláča, f. entzweigter Ast, vzhŠt.- C.
  49. drvoplȃvstvọ, n. das Floßwesen, Cig.
  50. drvorẹ̀z, -rẹ́za, m. = lesorez, Navr. (Kop. sp.).
  51. drvosẹ̀k, -sẹ́ka, m. das Holzschlagen, Dict.; — kraj, kjer se drva sekajo, der Holzschlag, Gor.- Cig., Jan., Svet. (Rok.).
  52. drvóšəc, -šca, m. der Waldantheil, M., Gor.; (menda nam. drvosečec, Cig. ima drvoseč).
  53. drvotan, m., pogl. drvoton.
  54. drvotòč, -tǫ́ča, m. der Weidenbohrer (cossus ligniperda), Cig.
  55. drvotòn, -tǫ́na, m. der Platz, wo Holz gespalten wird, die Holzlege, C., Valj. (Rad); (drvóton), Mur.; (drvotan), ogr.- Raič ( Nkol.).
  56. drvotǫ̑nščak, m. 1) der Block zum Holzspalten, vzhŠt.- C.; — 2) der Holzhüttenmist, C.
  57. drvovȃrstvọ, n. die Holzsparkunst, V.-Cig.
  58. dŕvovnik, m. der Holzwald, C.
  59. dŕvščina, f. = drvaščina, C.
  60. dŕzavəc, -vca, m. der Hechler, Cig., Jan.
  61. drzovı̑t, adj. kühn, verwegen, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  62. drzovítən, -tna, adj. = drzovit, Jan.
  63. drzovı̑tež, m. der Verwegene, Let.
  64. drzovítnost, f. = drzovitost, C.
  65. drzovı̑tost, f. die Vermessenheit, die Verwegenheit, Cig., C., nk.
  66. držȃva, f. 1) der Bestand: državo imeti, Cig.; ta reč nima države, Cig., Svet. (Rok.), Kr.- Valj. (Rad); ta človek nima države, ist nicht charakterfest, Kr.- Valj. (Rad); — 2) der Machtbereich (dicio), Mik.; — (po drugih slov. jezikih) der Staat, das Reich, Mur., Cig., Jan., nk.; zavezna d., der Bundesstaat, Cig., nk.; — 3) = posestvo, der Grundbesitz, C., Z.
  67. držȃvəc, -vca, m. = držač 1), C.
  68. držȃvən, -vna, adj. Staats-, staatlich, Cig., Jan., nk.
  69. držȃvica, f. dem. država; kleiner Staat, nk.
  70. državljàn, -ána, m. der Staatsangehörige, der Staatsbürger, Cig., Jan., nk.
  71. državljȃnka, f. die Staatsangehörige, die Staatsbürgerin, nk.
  72. državljȃnski, adj. staatsbürgerlich, Staatsbürger-, Cig., Jan., nk.; d. zakonik, das bürgerliche Gesetzbuch, Cig., nk.
  73. državljȃnstvọ, n. die Staatsangehörigkeit, die Staatsbürgerschaft, das Staatsbürgerrecht, Cig., Jan., C., Cig. (T.), nk.
  74. držȃvnik, m. der Staatsmann, Cig., Jan., Vod. (Izb. sp.), nk.
  75. državnikováti, -ȗjem, vb. impf. sich als Staatsmann bethätigen, nk.
  76. držȃvniški, adj. staatsmännisch, Cig. (T.), nk.
  77. držȃvništvọ, n. die Staatsmannskunst, Raič (Slov.).
  78. državnoprávən, -vna, adj. staatsrechtlich, Cig. (T.), nk.
  79. državnozbǫ́rən, -rna, adj. reichsräthlich, reichstäglich, Jan., nk.
  80. državnozbǫ̑rski, adj. Reichsraths-, nk.; državnozborska volitev, Levst. (Nauk).
  81. državopìs, -písa, m. die Statistik, Jan., Cig. (T.), C.
  82. državoslǫ́vən, -vna, adj. staatswissenschaftlich, nk.
  83. državoslǫ̑vje, n. die Staatswissenschaft, Jan., nk.
  84. državotvǫ́rən, -rna, adj. staatenbildend, nk.
  85. državoznȃnski, adj. die Staatswissenschaft betreffend: d. zemljepis, die politische Geographie, Cig. (T.).
  86. državoznȃnstvən, -stvəna, adj. staatswissenschaftlich, Cig. (T.).
  87. državoznȃnstvọ, n. die Staatswissenschaft, die Staatslehre, Cig. (T.), nk.
  88. dúhov, adj. duhovo, Pfingsten, Jan., Levst. (Nauk); o duhovem, zu Pfingsten, Z.
  89. duhǫ́vən, -vna, adj. 1) = duševen, geistig, Geistes-, Mur., Cig., Jan.; — 2) geistlich, duhovni gospodje, duhovno opravilo, duhovne vaje.
  90. duhǫ́vən, -vna, m., pogl. duhovnik.
  91. duhǫ́vənski, adj. = duhovniški, Jurč.
  92. duhǫ́vənstvọ, n. = duhovščina, Cig., C.
  93. duhovı̑dəc, -dca, m. der Geisterseher, Jan., Cig.; — rus.
  94. duhovı̑dstvọ, n. die Geisterseherei, Cig.
  95. duhovı̑n, m. ein Dämon, C., Rib.- Mik.; — der böse Geist, der Teufel, Lašče- Levst. (Rok.); E, prav gotovo je duhovin, Ker tolik né smrtne matere sin, Levst. (Zb. sp.); nečisti duhovin, = hudič, Vrt.
  96. duhovína, f. das Gespenst, C., Krelj; — kadar ris (= volkodlak) spi, gre njegova duhovina drugemu spečemu kri sesat, Nov.; ( m. pred "ednim" duhovino, Krelj).
  97. duhovı̑t, adj. geistvoll, geistreich, nk.; duhovite domislice, geistreiche Einfälle, Cig. (T.).
  98. duhovı̑tost, f. die Geistreichheit, nk.
  99. duhǫ̑vnica, * f. 1) die Priesterin, Cig., Jan., C.; — 2) = duhovščnica, C.
  100. duhovnı̑ja, f. der einem Geistlichen unterstehende Sprengel, die Pfarre, Cig., Jan., nk.

   6.201 6.301 6.401 6.501 6.601 6.701 6.801 6.901 7.001 7.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA