Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (66.887-66.986)

  1. petljàt, -áta, adj. großmaschig, Cig.
  2. petljáti, -ȃm, vb. impf. 1) Maschen, Schleifen machen, Cig., M.; hefteln, Cig., Jan.; schlingen, UčT.; — 2) wie ein Betrunkener einhergehen, M.
  3. 1. petljíca, f. dem. petlja; die Masche, die Schleife, Cig., C.
  4. 2. petljíca, f. der Obststengel, der Traubenstengel, C., vzhŠt.; — der Blattstiel, Cig.
  5. petljı̑čje, n. coll. das Stengelwerk, Traubenstengel, Mur., vzhŠt.- C.
  6. petljíga, f. leerer Traubenstengel, C.
  7. petljíka, f. = 2. petlja, der Stengel, Mur.; = paberek v vinogradu, C.; petljike pobirati = paberkovati, Št.- Z.; — der Blattstiel, Jan.
  8. petljíkati, -am, vb. impf. = petljike pobirati, v vinogradu paberkovati, C.; — = počasno kaj vkup spravljati, C.
  9. petmẹ̑sečən, -čna, adj. fünfmonatlich, Cig., Jan.
  10. petnájst, num. fünfzehn; (izvedenke prim. z izvedenkami besede: devetnajst).
  11. petnajsteríca, f. eine Anzahl von 15 Stücken: die Mandel, Cel. (Ar.).
  12. petnajsterokǫ̑tnik, m. das Pentadekagon ( min.), Cig. (T.).
  13. petnájstič, adv. zum fünfzehntenmale, fünfzehntens.
  14. pę̑tnica, f. das Fersenbein, Cig. (T.), Erj. (Som.).
  15. petník, m. 1) der Stiefelabsatz, C.; — 2) der Thürzapfen, die Thürangel, vzhŠt., ogr.- C.; — 3) das Brett, woran die Thürangel angebracht ist, vzhŠt.- C.; — das unterste Brett der Thüre, ogr.- Valj. (Rad).
  16. petočlẹ̀n, -člẹ́na, adj. petočleni (hrošči), fünfgliedrige Käfer (pentamera), Erj. (Ž.).
  17. petodstǫ́tən, -tna, adj. fünfpercentig, Cig., Jan., nk.
  18. petojən, -jna, adj., Mur., pogl. peteren.
  19. petojezíčən, -čna, adj. fünfzüngig, fünfsprachig, Cig., nk.
  20. petokǫ́t, m. = peterokotnik, Erj. (Rud.).
  21. petolẹ̑tje, n. das Jahrfünf, das Quinquennium, Cig.
  22. petomèr, -mę́ra, m. der Pentameter, Cig., Jan., Str.
  23. petomę̑rəc, -rca, m. = petomer, Jan.
  24. petomę́rən, -rna, adj. pentametrisch, Cig., Jan.
  25. petōnka, f. die Betonie, Cig.; pogl. potonka.
  26. petonòg, -nǫ́ga, adj. fünffüßig, Cig.
  27. petoplòsk, -plǫ́ska, adj. fünfflächig, Erj. (Rud.).
  28. petoploščnják, m. das Fünfflach, Cig.
  29. petopȓstnik, m. das Fünffingerkraut, Cig., Jan., C., Tuš. (B.).
  30. petostǫ́pən, -pna, adj. fünffüßig: p. verz, Cig., Jan.
  31. petostǫ̑pnik, m. der Fünffuß, die Pentapodie, Cig.
  32. petozòb, -zǫ́ba, adj. fünfzähnig, fünfzackig, Cig.
  33. pę̑tpedi, interj. t. j. pet pedi, posnemanje prepeličnega petja, Cig.; — prim. ped.
  34. petpedíkanje, n. der Wachtelschlag, Zv.
  35. petpedíkati, -kam, -čem, vb. impf. peti: petpedi, schlagen (von der Wachtel), Zv.
  36. petrák, m. die grüne Nieswurz (helleborus viridis), Obrov v Istri- Erj. (Torb.).
  37. petran, m. das St. Antoniuskraut (epilobium angustifolium), Josch.
  38. pę́trc, m. dem. peter; das Gerüst in der Scheune: s petrca skačejo otroci, Savinska dol.
  39. pę́tre, -tər, f. pl. ein Brettergerüst zur Aufbewahrung von Stroh oder Heu in Stallungen, Scheunen u. dgl., Gor.; pasti s peter doli na skedenj na trde deske, Zv.; na petrah seno skladati, Gor.; (pravilneje: petra, n. pl. prim. petro).
  40. pę̑tred, num. = petdeset, Guts.; (petrę̑d), Kor.- Mur.; (tudi: petredi, petredov, Kor., Rez.- C.).
  41. pę̑tredni, num. = petdeseti, Rez.- C.
  42. petrih, m. 1) eine Art Gras: der Sumpfweiderich, C.; — 2) = putrih, Glas.
  43. petrík, m. = petrak, Podgorje (Ist.)- Erj. (Torb.).
  44. pétrọ, n. nav. pl. pę́tra (redkeje: pétra), der Heuboden, Gor.- Valj. (Rad); — prim. petre.
  45. petrúha, f. = petrovka, die Petribirne, vzhŠt.- C.
  46. petržìł, -íla, m. = peteršilj, die Petersilie (petroselinum), C.; pasji p. = mala trobelika, die Hundspetersilie, der Gartenschierling, Nov., Slom.- C.
  47. petstọlẹ̑tnica, f. das fünfhundertjährige Jubiläum, Jan. (H.).
  48. pę́za, f. 1) das Gewicht, die Last, Meg., Jan., BlKr.; Nosil bom življenja pezo, Preš.; — 2) die Folter, Guts., Mur.- Jan.; na pezo dejati, ZgD.; (pẹ́za), Dict.; — prim. it. pesa, peso, die Last, das Gewicht.
  49. pezȃn, -znà, adj. schwer, Z.; pezan križ, Cv.; pezna zemlja, Pirc.
  50. pę́zanje, n. das Foltern, Dict., Mur., Pohl.- Valj. (Rad).
  51. 1. pę́zati, -am, vb. impf. foltern, martern, quälen, Meg., Guts., Mur., Jan., Trub.- Mik., Hip. (Orb.), Jap. (Sv. p.); — prim. peza 2).
  52. 2. pę́zati, -am, vb. impf. beizen, ätzen, Guts., Mur., Cig., Jan.
  53. pəzdə̀c, -zdəcà, m. 1) leise entweichende Blähung, der Fist; tudi: pȇzdec, Št.; — 2) neka riba, der Bitterling (rhodeus amarus), Ljub.- Erj. (Torb.), Frey. (F.); — 3) neka goba: der gemeine Flockenstäubling (lycoperdon bovista), vzhŠt.- C., Polj., BlKr.; zelen kakor p., (ker je p. izprva znotraj zelen), Polj.; — die Kornblume (centaurea cyanus), C., Josch; — babji p., die Bocks-, Saumelde, das Wühlkraut (chenopodium vulvaria), Cig., Medv. (Rok.).
  54. pəzdə̀k, -zdkà, m. = pezdec 3), der Flockenstäubling (bovista), Cig., Tuš. (B.).
  55. pəzdẹ̑la, f. die Fisterin, Lašče- Levst. (Rok.).
  56. pəzdẹ́ti, -ím, vb. impf. Blähungen still abgehen lassen, fisten.
  57. pəzdírka, f. = pizdurka, Cig., Dol.
  58. pə̀zdlja, f. eine Art Zwetschke, Mariborska ok.- C.
  59. pəzdnjáča, f. das Luftloch im Zimmer, das Rauchloch, C.
  60. pəzdnják, m. = pezdnjača, C.
  61. pəzdúh, m. 1) der Fister, Z.; — 2) das Luftloch im Zimmer, C.
  62. pə̀zəlj, -zlja, m. = pezdlja, C.
  63. pę̑znica, f. die Folterkammer, Cig., C.
  64. pə̀žək, -žka, m. = peček, nosec (cicer arietinum), Goriška ok.- Erj. (Torb.).
  65. pẹ́žica, f. dem. pega; das Fleckchen, Cv.
  66. pəžína, f. kožica okrog pečkov (pri sadju), Gor.; — prim. pužina, bužina.
  67. pəžíniti, -ı̑nim, vb. impf. = drobiti, Gor.
  68. pháč, m. der Pocher, der Stampfer, Cig.
  69. phȃj, m. = pehaj, der Stampfstößel, vzhŠt.- C.; die Reibkeule, Cig.
  70. pháłən, -łna, adj. zum Stampfen gehörig, Stampf-, Jan. (H.).
  71. phȃłnik, m. = pehalnik, der Stampfstößel, C.; die Reibkeule, Cig.
  72. phȃnje, n. = 1. pehanje; 1) das Stoßen, das Stampfen, das Pochen; — 2) das Gestampfte, Mur.; die Graupe, Jan.; ajdovo, ječmenovo p., die Heiden-, Gerstengraupe, Cig.; prineso kralju boba, leče, phanja, medu, Ravn.
  73. pháti, phȃm, pšèm, vb. impf. = 1. pehati; 1) stoßen: vol pha, Dol.- Z.; — stechen: pha me v trebuhu, Cig.; — p. se, aufstoßen: jed se mi pha, die Speisen stoßen mir auf, Cig.; — 2) plagen: kašelj me pše, C.; trešljika me pše, vzhŠt.- C.; — 3) stampfen: proso, ječmen p., die Hirse, die Gerste zu Grütze, zu Graupen stampfen; olje p., Öl schlagen (= durch Stampfen gewinnen), Cig.; rudo p., Erz pochen, Cig.; — 4) stopfen, vzhŠt.; S kocmovjem ladjo pšem, Danj. (Posv. p.); praes. tudi: phèm, Cig., Štrek.
  74. phu, interj. pfui! vzhŠt.- C.
  75. piarīst, m. neki redovnik, der Piarist.
  76. pībere, f. pl. die Steinbibernell (pimpinella saxifraga), Josch; — iz nem. "Bibernell".
  77. píc, m. das männliche Glied, SlGor.- C.; ( nam. pijc (pijəc), kakor stric nam. strijc (strijəc); prim. češ. pyj v istem pomenu, C.)
  78. pı̑c, interj. ein Zuruf an Hühner, vzhŠt.- C.
  79. 1. píca, f. die weibliche Scham, Fr.- C.; — tudi: die männliche Scham (v otročjem govoru), Lašče- Levst. [Rok.]; — prim. pic.
  80. 2. pı̑ca, f. die Henne (v otročjem gov.), Dol.
  81. pícati, pı̑cam, vb. impf. = pikati, Blc.-C.
  82. 1. pícək, -cka, m. dem. pic; das männliche Glied, SlGor.- C.
  83. 2. pı̑cək, -cka, m. das männliche Hühnchen, BlKr.- M., Št.
  84. 1. pícika, f. = 1. pica, Valj. (Rad).
  85. pı̑ckati, -am, vb. impf. po malem pikati, Trst. (Let.).
  86. pı̑cla, f. die Stecknadel, Vas Krn- Erj. (Torb.).
  87. pícniti, pı̑cnem, vb. pf. = pikniti, Blc.-C.
  88. pı̑č, m. kotič pri peči, der Sorgenstuhl, Koboridski kot, Ben.- Erj. (Torb.).
  89. píča, f. die Nahrung, Meg., Cig., Mur., Kor.- Dalm. (Reg.); Kristus je sam sebe nam za pičo dal, Škrb.; bes. das Viehfutter, Mur., Cig., Jan., C., Ravn. (Abc.), Rib.- Mik.; živinska, zajčja, kurja p., Cig.; črna p., = seno in otava (nasproti slami), Gor.; — na pičo dati kravo = v rejo dati, Tolm.
  90. pı̑čar, -rja, m. der Futterer, Cig.
  91. píčati, -am, vb. impf. füttern, Cig.
  92. píčati, -ím, vb. impf. p. v čem, in etwas stecken, SlN.- C.; p. iz česa, aus einer Sache herausragen, Pohl., C., Kor.- Z.; (pičeti) hervorragen, Cig. (T.); — p. v čem, sich (in einem Punkte) vereinigen, concentrieren, Cig. (T.); — hervorsickern: kri iz mesa, voda iz zemlje piči, Z.
  93. pı̑čək, -čka, m. 1) der Stachel (der Biene), V.-Cig.; — 2) der Stich: kačji p., der Schlangenbiss, C.
  94. píčəł, -čla, adj. gering, kärglich, knapp; pičla mera, schlechtes Maß; tehta pičlo dva funta, es wiegt schwache zwei Pfund; — prim. it. picciolo, klein; tirol.-nem. bitzl a pfund = pičlo en funt, Levst. (Rok.).
  95. 1. píčən, -čna, adj. Futter-, Jan.; pı̑čna repa, die Futterrübe, Slov.; pična pristojbina, DZ.; — prim. piča.
  96. 2. píčən, -čna, adj. pünktlich, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — prim. pika.
  97. 3. píčən, -čna, adj. sparsam, knapp, M.; — gemessen ( stil.), Cig. (T.); — prim. pičel.
  98. píčica, f. dem. pika; das Pünktchen, das Tüpfelchen; pičice delati, tüpfeln, Cig.; do pičice, bis zum letzten Tüpfelchen = vollständig; vse je do pičice res; vse se je do pičice izpolnilo.
  99. pičílọ, n. der Bienenstachel, C.
  100. píčiti, pı̑čim, vb. pf. stechen; čebela, muha me je pičila; z iglo koga p.; kača me je pičila, die Schlange hat mich gebissen; kogar kača piči, ta se zvite vrvi boji, = Erfahrung macht klug, Mur.; muha, katera prileti, hujše piči, = ein gäh kommendes Unglück ist desto schlimmer, Met.

   66.387 66.487 66.587 66.687 66.787 66.887 66.987 67.087 67.187 67.287  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA