Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (66.687-66.786)

  1. pẹsníčiti, -ı̑čim, vb. impf. sich mit dem Dichten abgeben, C.
  2. pẹsničǫ̑n, m. der Poetaster, Erj. (Izb. sp.).
  3. pẹ̑snik, m. der Dichter, Cig., Jan., nk.; p. samouk, der Naturdichter, Jan., Cig. (T.); — hs.
  4. pẹsnikáriti, -ȃrim, vb. impf., Jan. (H.), pogl. pesmariti.
  5. pẹ̑snikinja, f. = 2. pesnica, die Dichterin, nk.
  6. pẹ̑sniški, adj. Dichter-, dichterisch, poetisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  7. pəsorę̑jəc, -jca, m. der Hundezüchter, Let.
  8. 1. pę̑st, -ı̑, f. 1) die Faust: die geballte Hand; pest komu pokazati; s pestjo koga biti; p. odpreti; pest ne more v uho (tako se reče temu, kdor prehudo laže), Z.; v p. dobiti koga, jemanden in seine Gewalt bekommen; v p. priti komu, in jemandes Gewalt kommen; v pesteh imeti koga, jemanden in seinen Krallen haben; — 2) die hohle Hand, eine Handvoll; p. moke, prsti; — 3) soviel man mit einem Griffe fassen kann, der Griff, Cig.; pesti (pri žetvi) v snope prikladati, Ravn. (Abc.); p. prediva, soviel Hanf man auf einmal durch die Hechel zieht, Cig., C., BlKr.- Let.; p. ljudi, eine Handvoll Leute, Cig.; — 4) die Faust (dolgostna mera) = 10,5 ct., DZ.; — 5) uboga p., armes Geschöpf! Blc.-C., Z.
  9. 2. pẹ̑st, f., nam. pesta ali pesto: Pesti, špice krožim, Danj. (Posv. p.).
  10. pẹ́sta, f. 1) luknja v klado pri stopah, v katerih čreslo tolčejo, Mik. (Et.); — 2) die Radnabe, V.-Cig., C., Kr.- Valj. (Rad), Poh.
  11. 1. pę̑stən, -tna, adj. Faust-; pestna pravica, das Faustrecht, Cig., Jan., Bes.
  12. 2. pẹ́stən, -stna, adj. Naben-: pẹ̑stni les, das Nabenholz, Cig.
  13. pə̀stər, -stra, adj. bunt, Jarn., Cig., Jan., Mik. (Et.), Cig. (T.), nk.; — prim. rus. pestryj, češ. pestrý.
  14. 1. pestìč, -íča, m. der Blütenstempel ( bot., pistillum), Jan., Cig. (T.), Tuš. (R.).
  15. 2. pestìč, -íča, m. das Büschel: p. sena, trave, C.; — prim. pest.
  16. pestíčən, -čna, adj. Stempel-: pestı̑čni cvet, die Stempelblüte ( bot.), Cig. (T.), Tuš. (R.).
  17. pestı̑čnjak, m. der Stempelträger ( bot.), Cig. (T.).
  18. pẹstı̑n, m. der Kinderwärter, C.
  19. pestína, f. = velika pest, Blc.-C.
  20. pestíniti, -ı̑nim, vb. impf. p. koga, jemandem hart zusetzen, Podkrnci- Erj. (Torb.).
  21. pẹ̑stinja, f. = pestunja, die Kindswärterin, Dict., C., Mik., Trub.; ( nav. se govori "pestna").
  22. pẹ̑stinjica, f. dem. pestinja, Trub. (Psal.).
  23. pestíti, -ím, vb. impf. 1) mit der Faust schlagen, Cig., Jan.; — jemandem hart zusetzen, zu Leibe gehen, mit ihm arg verfahren, ihn tyrannisieren, peinigen; Jožefa so bratje hudo pestili, Vod. (Izb. sp.); niso vedeli, kako bi nje pestili, Jap. (Sv. p.); reve so ga pestile, Jurč.; dolžniki me peste (bedrängen mich), Z.; — 2) zur Faust ballen, Jan.; roko p., roka se mu je pestila, Jurč.
  24. pẹ́stiti, -im, vb. impf. = pestovati, Rez.- C.
  25. pestníca, f. 1) die geballte Hand, Mur., Cig., Jan., C., Mik., (pesnica) ogr.- Valj. (Rad); — 2) der Faustschlag, C.; — 3) die Faustbirn, Cig.
  26. pestníčən, -čna, adj. Faust-, M.
  27. 1. pẹ̑stnik, m. der Nabenbohrer, Cig., Jan., C.
  28. 2. pestník, m. 1) držalo ali roč pri kosi, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 2) der Fausthobel, Cig.
  29. pẹ́stọ, n. die Radbüchse, die Nabe, Mur., Cig., Jan., Mik., Notr., Ig (Dol.); (pest, Gor.).
  30. pəstríti, -im, vb. impf. bunt machen, Jarn., C.
  31. pəstrǫ́ga, f. die Forelle, Valj. (Rad).
  32. pəstrọ̑st, f. die Buntheit, Jarn.; die Farbenzeichnung ( min.), Cig. (T.).
  33. pəstróta, f. die Buntheit, Jarn., Cig.
  34. pəstrúga, f. = pestroga, die Forelle, Danj.- Mik., vzhŠt.- C.
  35. pẹ̑stuha, f. = pestunja, Zv.
  36. pẹstȗn, ** m. der Kinderwärter: dober pestun je bil stari oče, Zv.
  37. pẹ̑stunja, f. die Kindswärterin, Mik. (V. Gr. III. 131.), Nov.- C.
  38. pẹ̑stunjica, f. dem. pestunja, Mur.
  39. pẹ̑š, adv. zu Fuß; p. iti, priti, potovati; — peš pot (pešpot), der Fußweg; peš polk (pešpolk), das Infanterieregiment, nk.; peš dan, = ročna tlaka, der Handtag, V.-Cig.; (peš adj. peša gre, peši smo šli, peši ljudje, Poh.- C.; po peših potih sem šel, Fr.- C.; peši so za njim tekli, Ravn.- Mik.).
  40. pəšȃj, m. die Hebestange in der Schneidemühle, V.-Cig.
  41. pẹšák, m. = pešec, Jan., C., ogr.- Valj. (Rad), Zora.
  42. pẹ̑šanje, n. das Müdewerden, das Abnehmen der Kräfte, der Verfall.
  43. pẹšáški, adj. Fuß-, Infanterie-, Jan.
  44. pẹ̑šati, -am, vb. impf. müde werden, ermatten; pri hoji p.: ali že pešaš? jvzhŠt.; — schwach werden, in Verfall kommen, zurückgehen; njiva, drevo peša; zdravje peša; moči pešajo; oči mi pešajo, meine Augen werden immer schwächer; vera peša; studenec peša, das Wasser im Brunnen nimmt ab, Z.; obrtnikom zaslužek peša, Levst. (Rok.).
  45. pẹ̑šce, adv., C., pogl. pešice.
  46. peščȃj, m. 1) die hohle Hand, die Handvoll, Jan.; — 2) der Muskel unter dem Daumen, der Ballen, Mur.- Cig., Valj. (Rad); — 3) die Mörserkeule, Cig., Jan.
  47. pẹ́ščanica, f. neka hruška, (pešanica) Mariborska ok.- Erj. (Torb.); = lorenčka, die Lorenzbirne, C.; — eine Art rauher, mehlichter Apfel, C.
  48. pẹ́šče, n. kolno pešče = pesto, Habd.- Mik.
  49. pẹščę̑n, adj. Sand-, sandig; peščena zemlja, peščena tla, der Sandboden; peščena puščava, die Sandwüste, Cig. (T.).
  50. pẹščę̑nast, adj. sandartig, Cig., Rut. (Zg. Tolm.).
  51. pẹščenàt, -áta, adj. sandig, C.
  52. pẹščę́nəc, -nca, m. der Sandstein, Jan., C.
  53. pẹščeníca, f. 1) die Sandgrube, C.; — die Syrte, Hip.- C.; — 2) die Sanderde, Cig.; — 3) eine Art Birne (klein, süß), C.
  54. pẹščeník, m. 1) der Sandstein, Cig., Jan.; — 2) der Sanderling (tringa arenaria), Z.; sivi p., der graue Sanderling (arenarius calidris), Frey. (F.).
  55. pẹščenína, f. der Sandboden, Cig., Jan.; die Sandwüste, Jes.
  56. pẹščeníti se, -ím se, vb. impf. versanden ( intr.), Jan. (H.).
  57. pẹščenják, m. der Sandstein, Cig. (T.), Erj. (Min.).
  58. peščénje, n. die Peinigung, die Plackerei, Cig.; — prim. pestiti.
  59. pẹščę́nka, f. = peščena zemlja, Vrtov. (Km. k.), Nov.
  60. peščíca, f. 1) = pest; das Fäustchen, Cig.; — 2) die hohle Hand, die Handvoll; eno peščico moke dati komu; — 3) die Judenkirsche (physalis Alkekengi), (pešica), C.
  61. pẹščína, f. der Sandboden, Z.; die Düne, der Strand, Jan.
  62. pẹščı̑nka, f. das Sandkorn, Cig.
  63. pəščíšče, n. das Kerngehäuse, Cig.; — prim. peček, pečka.
  64. pẹ́ščiti se, -im se, vb. impf. = peščeniti se, Jan.
  65. pẹščnàt, -áta, adj. sandig, sandhältig; peščnata zemlja, — Sand-: peščnata ura, Zora.
  66. pẹščníca, f. 1) die Sanderde, Mur., C.; — 2) die Sandbüchse, Pot.- Cig., Jan., M.
  67. pẹ̑šəc, -šca, m. der Fußgänger; der Infanterist; pešci, die Infanterie; — der Bauer (im Schachspiel), Cig.; — hlapec, ki je le za ročno delo, ne za vožnjo: za pešca je, Dol.
  68. pẹšehǫ̑dəc, -dca, m. der Fußgänger, SlN.
  69. pę́šəlj, -šlja, m. der Radnagel, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.), Kras- Štrek. (LjZv.); — prim. furl. passèll, lat. paxillus, Štrek. (LjZv.).
  70. pẹ̑šem, adv. = peš, C.
  71. pẹ̑šica, f. die Fußgängerin, Jan.
  72. pẹ̑šice, adv. zu Fuß, Jan., C., BlKr.; p. hodim, Mik.; — (= pešico: pešico hoditi, bežati, Dalm.).
  73. pẹ̑šički, adv. = pešice, peš, Mik., BlKr.
  74. pẹ́šiti se, -im se, vb. impf. = truditi se, SlGor.- C.
  75. pẹ̑šji, adj. = peški: pešji pot, C.; — prim. peš.
  76. 1. pẹ̑ška, f. die Fußgängerin, Cig.
  77. 2. pəškà, f. = pečka, der Obstkern, Mur., Cig., Jan., Gor.
  78. pəškár, -rja, m. der Apfelstecher (rynchites Bacchus), Nov.
  79. pę̑škati, -am, vb. impf. mit der Faust schlagen, ogr.- C.; poltern, ogr.- M.
  80. pẹ̑ški, I. adj. Fuß-, zu Fuß: peški pot, der Fußsteig, der Fußweg, Mur., ogr.- C.; p. grah, die Bodenfisole, ogr.- C.; — II. adv. peški, zu Fuß, Jan., ogr.- C.; (= peške, Medjimurje- Vest.).
  81. pəškíšče, n., Cig., Jan., pogl. peščišče.
  82. pəškúr, -rja, m. der aus einem Kern gezogene Baum, Cig.; cimbore cepiti v marelične peškurje (piškurje), Pirc.
  83. pešóta, f. Wind mit Regen, Štrek., pod Čavnom; pogl. pišota.
  84. pę̑šta, f. zu Brei zerquetschtes Obst, Z.
  85. peštánəc, -nca, m. das Grundpflaster, Cig.; — prim. peštati.
  86. peštáti, -ȃm, vb. impf. treten, stampfen: zelje p., Kraut treten, Z.; pipo p., die Pfeife stopfen, Notr.- M.; zerquetschen: jedila v skledi z žlico p., Notr.; — prim. it. pestare, zerstampfen, zerstoßen.
  87. pę̑t, num. fünf; pred pétimi leti; ob pétih, um fünf Uhr; po pet, je fünf, zu fünf; ni pet ni šest, mir nichts, dir nichts, Nov.; naši poganski predniki niso se mogli ni pet ni šest povse iznebiti stare, poganske narodne vere, Navr. (Let.).
  88. péta, f. 1) die Ferse; od glave do pete, vom Kopf bis zur Ferse; biti komu za petami, jemandem auf dem Fuße nachfolgen; tuja vrata naju bodo po petah tolkla, = in der Fremde wird man uns zur Thüre hinausjagen, Glas.; kaj si mi vedno za petami! na pete se komu obesiti, fortwährend hinter jemandem her sein, ihm auf dem Fuße nachfolgen, Cig.; kdor nima v glavi, mora imeti v petah (reče se, kadar kdo mora nazaj iti po kako pozabljeno reč); pete odnesti, entrinnen, entkommen; = p. unesti, umekniti, Cig.; pete je pobral v nevarnosti, Jurč.; pete pokazati, den Rücken kehren, fliehen, Jan.; biti komu na pete, jemandem hart zusetzen, ihn hetzen, Cig.; potrebno je, kakor trn v peti = es ist nicht nothwendig, es ist schädlich, Mur.; — 2) der Absatz am Schuh; — das Hackenstück (die Ferse) am Strumpf; — 3) der Drehzapfen an einer Thüre, C., Cig. (T.); — tudi: die Vertiefung, in der sich ein Zapfen dreht, Lašče- Levst. (Rok.); — 4) der Sensenkiel, der Sensennagel, Cig.; — 5) das hintere Ende der Schlittenkufe, Poh.; — 6) pete = vznožje, der untere Theil des Bettes, wo man mit den Füßen ruht, C.; — 7) tramova p., das hervorragende Ende eines Balkens, der Balkenkopf, Cig.; — 8) plugova p., die Pflugschleife, C.; — tudi: die Pflugsohle, Jan. (H.); — 9) der Kolbenschuh am Gewehre, Jan. (H.); — 10) p. kruha, ein Keil Brot, SlN.- C., Zora; — 11) babje pete, eine Art Schwamm, vzhŠt.- C.; — gen. nav. petę̑.
  89. petáč, m. = peterı̑čnik, V.-Cig.
  90. petáčək, -čka, m. dem. petak; ein 2 1/2 Eimer (= fünf kleine Eimer) haltendes Fass, Slom.- C.
  91. peták, m. 1) der Fünfjährige, Cig.; — 2) der Fünfer: die Fünfguldennote; — das Fünfkreuzerstück, M.; — 3) das Fünfeimerfass, Cig.
  92. petȃkar, -rja, m. der mindestens fünf Gulden Steuern zahlt, der Fünfguldenmann, nk.
  93. petákinja, f. die Fünfjährige, Cig.
  94. petàn, -ána, m. kdor ima veliko peto, Valj. (Rad).
  95. petánja, f. das Loch, in welchem sich der Zapfen (peta) einer Thüre ( z. B. der Fallthüre beim Schweinstall) dreht, jvzhŠt.
  96. petánjəc, -njca, m. der Fersenhöcker, (-anec) Cig.
  97. petánjək, -njka, m. die Thürangel, C.
  98. petar, -rja, m. der Amtsdiener, Gor.- Cig., Notr.- Burg. (Rok.); vaški petar, ZgD.; — prim. nem. Büttel (?), C.
  99. petārdnik, m. der Petardierer, Cig.
  100. petásati, -šem, vb. impf. mit den Füßen ausschlagen, C., Mik.

   66.187 66.287 66.387 66.487 66.587 66.687 66.787 66.887 66.987 67.087  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA