Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
v (66.587-66.686)
-
perǫ̑t, f. = perut; 1) der Flügel, vzhŠt.- Mik., ogr.- Valj. (Rad); — peroti, die Flügel an der Spinnradspule: pretikati kobilico na perotih, Jurč.; — 2) = pero 1), Mur., C.; — brada pri ključu, der Schlüsselbart, Podkrnci- Erj. (Torb.); — die Schneide an einem Bohrer, Cig., Levst. (Beč.); — 3) ein Bergabhang, C.; — der Abhang eines Strohdaches, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
-
perǫ̑tar, -rja, m. = perutar, die Flügelschnecke (strombus), C.
-
perǫ̑tən, -tna, adj. Flügel-, M.
-
perǫ̑tka, f. dem. perot; = perutka, die Flügelfrucht, C.; — der Flügel an der Uhrspindel, Jan. (H.).
-
perǫ̑tkarica, f. perotkarice, Flügelfrüchtler (samaraceae), Tuš. (R.).
-
perǫ̑tkast, adj. flügelartig, C.
-
perǫ̑tnat, adj. geflügelt: perotna živazen, das Geflügel, ogr.- C.
-
perotníca, f. 1) der Flügel, Mur., ogr.- Valj. (Rad); — 2) die Schwimmflosse, Mur.; — 3) der Fensterflügel, ogr.- C.; — 4) der Flügel an der Spule des Spinnrades, Danj. (Posv. p.); — 5) die Zinne des Daches, ogr.- C.; ( prim. lat. pinna, Feder, Zinne).
-
perotníčast, adj. geflügelt, Fr.- C.; perotničasti hostni prebivavci, Jurč.
-
perotníčica, f. dem. perotnica, Jan. (H.).
-
perotnína, f. = perutnina, das Geflügel, M.
-
perotnjáča, f. der Federwisch, C.
-
perotnják, m. = peresnica, der Federköcher, C.
-
perpendíkəlj, -klja, (-kəljna), m. = nihalo, das Pendel, Cig.
-
persǫ́gəlj, -glja, m. der Samenhanfhalm; pl. persoglji, der Samenhanf, Rez.- C.
-
péršəlj, -šlja, m. der Flussbarsch (perca fluviatilis), Cig., C.; — iz nem.
-
péršəljc, m. dem. peršelj, C., Z.
-
péršin, m. = peršun, Valj. (Rad).
-
péršun, m. die Petersilie (petroselinum sativum), Tuš. (R.).
-
pérta, f. neki ženski demon, s katerim strašijo otroke; perta ima sekiro in hodi na dan po sv. treh kraljih, Bolc- Erj. (Torb.); perte, na Bolškem pos. v Trenti = vesne, ki hodijo o sv. treh kraljih blago in hudo delit, Slovan (1884. 303.); ("to je nemška Berchta: znana je po Gorenjskem, dolu do Tržiča, koder jo imenujejo pehtro ali pehtro-babo", Erj. [Torb.]).
-
perúh, m. der Pinsel, C.
-
perúhati, -am, vb. impf. mit den Flügeln schlagen: gosak je s perotmi po klasju peruhal, vzhŠt.- Kres.
-
perúlja, f. der Waschbleuel, Cig., C., Met.
-
perúncəlj, -clja, m. = porungelj, C.
-
peruníka, f. perunike, Schwertlilien (irideae), Cig., Jan., Tuš. (R.); nemška p., die deutsche Schwertlilie (iris germanica), vodna p., die Wasser-Schwertlilie (Iris pseudoacorus), Tuš. (R.); — hs.
-
perúša, f. = nemška praprot, der Straußfarn (struthiopteris), C.
-
perúšič, m. dem. peruh, der Pinsel, C.
-
perušı̑nje, n. coll. Federn, vzhŠt.
-
perúšiti, -ȗšim, vb. impf. entfiedern, kajk.- C.
-
perȗšje, n. coll. große Blätter (von Kraut, rothen Rüben u. dgl.), vzhŠt.- C., BlKr.; — Kukuruzschalen, vzhŠt.- C.
-
perȗška, f. 1) der Federwisch, der Federbesen, Cig.; — die Feder am Hut, Cig.; — 2) das Kraut-, Rüben-, Mangoldblatt, u. dgl., BlKr.
-
perȗšnik, m. die Federschnecke, Jan. (H.).
-
perȗt, f. 1) der Flügel; der Fittig; pod senco tvojih peruti, Trub.; kerubini so svoje peruti sprostrli, Dalm.; — 2) der Flügel an der Spule des Spinnrades, Cig.; — 3) der Bart an einem Schlüssel, Cig., Lašče- Erj. (Torb.); — 4) der breite Theil eines Ruders, Cig.; — prim. perot.
-
perúta, f. 1) der Flügel; — 2) = pero 1), Trub.
-
perútanje, n. das Flattern, Zora.
-
perȗtar, -rja, m. die Flügelschnecke (strombus), Jan., Erj. (Z.).
-
perútast, adj. 1) flügelförmig, Cig.; — 2) beflügelt, Z.
-
perútən, -tna, adj. Flügel-: perȗtni zvezek, das Flügelband, Cig.
-
perutíti, -ím, vb. impf. flügeln, Cig.
-
perȗtka, f. die Flügelfrucht, Jan., Cig. (T.).
-
perȗtkarica, f. perutkarice, die Flügelfrüchtler, Cig. (T.).
-
perȗtnat, adj. geflügelt, Jan.; — vielflügelig, Cig.
-
perutníca, f. 1) der Flügel; perutnice komu izpodrezati, jemandem die Flügel stutzen, d. i. den Muth dämpfen, Cig.; — 2) = perut 2): vreteno na kolovratu ima perutnice, jvzhŠt.; — prim. perotnica.
-
perutníčast, adj. 1) flügelförmig, Cig.; — 2) geflügelt: perutničaste sulice, Hellebarten, Levst. (Zb. sp.).
-
perutníčən, -čna, adj. Flügel-: perutnı̑čnọ pero, die Flügelfeder, Cig.
-
perutnína, f. das Geflügel, das Federvieh; divja p., das Federwild, Cig., Jan.
-
perutnjáča, f. der Wischflügel, der Federwisch, Valj. (Rad), C.
-
perutnják, m. neka mreža v ribjo lov, Kostanjevica ( Dol.)- Erj. (Torb.).
-
pə̀s, psà, m. 1) der Hund; lovski, ovčarski, mesarski p., der Jagd-, Schäfer-, Fleischerhund; psu zvoniti, sitzend die Beine hin und her schwanken lassen; gledata se ali dobra sta si, kakor pes in mačka, sie vertragen sich wie Hund und Katze; naj se pes obesi! sei es! es komme, was da wolle! lačen je kakor p.; še pes ga ne povoha, = niemand schert sich um ihn; vem, kam pes nogo (taco) moli = ich weiß, wohin das abzielt; po zelene pse hoditi, = Vergebliches unternehmen, Z.; pes v cerkev, pes iz cerkve, = er ist unverbesserlich, Cig.; danes z betom, jutri s psom, = heut ein Braus, morgen ein Graus, V.-Cig., Kr.; dober je krajcar, če ga pes na repu prinese, jvzhŠt.; — 2) leteči p., der fliegende Hund (pteropus edulis), morski p., der gewöhnliche Seehund (phoca vitulina), Erj. (Ž.); — 3) daljši bukov čok, iz katerega režejo žaganice, Notr.; — tudi: gen. pəsà, Dol., pə̀sa, Notr., Št.
-
pẹ̑sa, f. der Mangold, die Runkelrübe (beta vulgaris); prava p., die eigentliche Runkelrübe, bela p., die Burgunderrübe, rdeča p., die rothe Rübe, Tuš. (R.); — hostna p., das Wintergrün, der Wiesenmangold, das Birnkraut (pirola uniflora), Cig., Medv. (Rok.); — prim. stvn. pieza, bieza, lat. beta, Mik. (Et.).
-
pəsáč, m. = pesak, der Gründling, vzhŠt.- C.
-
pəsák, m. der Gründling (cyprinus gobio), Cig., ogr.- C.
-
pẹ̑sarica, f. die Runkelfliege, Jan. (H.).
-
pə̀sca, f. 1) die Rattenfalle, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — = podpesica, GBrda; — 2) der Stiefelknecht, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); (morda nam. pę̑sica?).
-
pəsè, -ę́ta, n. ein junger Hund, Valj. (Rad); pése, -ę́ta, Štrek.
-
pəsə̀c, -scà, m. dem. pes; 1) ein kleiner Hund; — 2) der Polarfuchs (canis lagopus), Erj. (Ž.).
-
pẹ́səčən, -čna, adj. Sand-, sandig, Mur., ogr.- C.
-
pẹsəčína, f. der Sandboden, die Sandfläche, Mur., C.
-
pẹ́səčnica, f. die Sandbüchse, Cig.
-
1. pẹ́sək, -ska, m. der Sand; črstev kakor p. = kerngesund, Fr.- C.; droben, debel p., feinkörniger, grobkörniger Sand; kopani p., der Bergsand, Cig.; zlati p., der Goldsand, Cig.
-
pẹ̑səm, -smi, f. das Lied; das Gedicht; cerkvena p., das Kirchenlied; zahvalna p., das Danklied, das Tedeum; narodna p., das Volkslied; junaška p., das Heldengedicht; pastirska p., das Hirtengedicht, die Idylle, Cig., Jan.; p. zložiti, ein Lied oder Gedicht verfassen.
-
pẹ̑səmski, adj. Lieder-, liederhaft, poetisch, Cig., Jan., nk.
-
pẹ̑sən, -sni, f. starejša oblika za: pesem, Alas., Dict., Jan., Trub., Boh., Kast., Ben.- Kl., nk.
-
pẹ̑sənca, f. dem. pesen, Trub., nk.
-
pẹ̑sənski, adj. = pesemski, C., nk.
-
1. pẹ̑sica, f. dem. pesa; der Mangold, Rez.- C.
-
3. pəsíca, f. = psica, die Hündin, Jan. (H.).
-
pəsìč, -íča, m. dem. pes, = psič, ogr.- Valj. (Rad).
-
pəsı̑čək, -čka, m. dem. pesič, = psiček, ogr.- Valj. (Rad).
-
pəsíka, f. = kostenika, die Rainweide (ligustrum vulgare), Dict.; tudi: gemeiner Kreuzdorn (rhamnus cathartica), Nov.- C., M.; — prim. psika.
-
pəsíkati, -kam, -čem, vb. impf. = 1. bzikati, Fr.- C.
-
pəsíkniti, -ı̑knem, vb. pf. = bzikniti, C.
-
pesimīzəm, -zma, m. nagnjenost, stvari in razmere imeti za slabe, der Pessimismus, Cig. (T.), nk.
-
pəsíti se, -ím se, vb. impf. läufig sein (von der Hündin), C.
-
pəsjáča, f. eine Art weißer, ungenießbarer Schwamm, Hal.- C.
-
pəsjȃd, f. coll. Hunde, Cig., C.
-
pəsják, m. 1) der Hundezwinger, Cig.; — 2) der Hundszahn, der Eckzahn, der Augenzahn, Mur., C.; — 3) der Cannibale, Cig.; — 4) = pasjak, der Hundskoth, Mur., Mik.
-
pəsjȃn, m. = pesoglavec, C.; bajeslovno bitje, Mik.; divjak s pasjo glavo, LjZv.; pesjani = Huni, Zora; der Cannibale, Cig.
-
pəsjȃnka, f. = pesoglavka, Cig.
-
pəsjȃnski, adj. k pesjanom spadajoč, pesjanom primeren, C.
-
pesji, adj. = pasji, Mur., Jan., vzhŠt.
-
pẹ̑skar, -rja, m. der Sandmann, der Sandverkäufer, Cig., Jan., Levst. (Rok.).
-
pẹ̑skarica, f. 1) die Sandfrau, Jan. (H.); — 2) die Sandkapelle ( chem.), h. t.- Cig. (T.).
-
pẹ́skast, adj. sandartig, Cig., C.
-
pẹ̑sknat, adj. sandig, sandhältig, Mur.; griesig, Cig.
-
pẹskožìł, -žíla, m. der Sandwurm (arenicola piscatorum), Erj. (Z.).
-
pəslȃjnar, -rja, m. = pesjan, der Cannibale, der Menschenfresser (in der Volkssage), Cig., Jan., Vrt., LjZv.
-
pəslȃjnarica, f. die Menschenfresserin (in der Volkssage), Cig.
-
pẹ̑sma, f. = pesem, Habd.- Mik., Jan.
-
pẹsmár, -rja, m. der Versmacher, der Reimschmied, Cig., Jan., Levst. (Zb. sp.).
-
pẹsmárčək, -čka, m. ( dem. pesmarec); das Dichterlein, der Dichterling, Cig., Jan., Levst. (Zb. sp.).
-
pẹsmaríca, f. das Liederbuch, Cig., nk.; — hs.
-
pẹsmáriti, -ȃrim, vb. impf. Verse machen, Cig., Jan., Zora.
-
pẹsmárjenje, n. das Versemachen, Cig.
-
pẹsməník, m. = pesnik, Guts.- Cig., Mur., Jan.
-
pẹsmoljùb, -ljúba, m. der Musenfreund, Jan.
-
pẹsmosklȃdje, n. die Verskunst, Jan.
-
pẹ̑snat, adj. = peščen, sandig, vzhŠt.
-
1. pẹ̑snica, f. die Gartenmelde (atriplex hortense), M.; — prim. pesa.
-
2. pẹ̑snica, f. die Dichterin, C., nk.
66.087 66.187 66.287 66.387 66.487 66.587 66.687 66.787 66.887 66.987
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani