Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (66.287-66.386)

  1. 2. pę́ga, f. "lesen, z desak storjen lok, potreben, kadar se nad njim zida kak nizek zvod", Lašče, Goriš.- Erj. (Torb.); = pl. pege, das Bogengerüst, der Gewölbebogen, Dict., Cig.; — prim. it. piega, der Bug.
  2. pę̑gam, m. der Seidenschwanz (bombycilla garrula), Cig., Jan., Erj. (Ž.); = čopasti p., die Haubendrossel ("der Böhmer"), Jan.; — prim. "pegami, böhmische Vögel", Valv. III. 448.; Pegam, der Böhme, Dict.
  3. pẹ́gast, adj. fleckig, Cig., Jan., Cig. (T.); bes. sommerfleckig; pegast obraz.
  4. pẹgáš, m. pegast konj: der Braunschecke, (pegaž) Cig.
  5. pẹgàt, -áta, m. das Perlhuhn, der Perlhahn, Mur., Cig., Jan., Met., Valj. (Rad).
  6. pẹgȃtka, f. die Perlhenne, Mur., Cig., Jan., Erj. (Z.), Št.
  7. pēgaz, m. bajeslovni krilati konj, der Pegasus, Cig., Jan.
  8. pę́gla, f. der Theer, Mur., Mik.; das Colophonium, Cig., Jan., M., Vrtov. (Km. k.), DZ.; — prim. it. pégola, Pech.
  9. 1. pẹ̑h, m. die Entkräftung, die Ermüdung, C., Z., Mik.
  10. 2. pę̑h, m. = 2. pah 4), Mur., Jan., Mik.
  11. pəháč, m. eine schiebende Person, der Schieber, (pahač) Cig.; — der Handstößer ( mont.), SlN.
  12. pəhȃj, m. der Stößel, Jan.
  13. pəhȃłnik, m. 1) der Stößel, M.; — 2) der Riegel, SlGradec- C.; — 3) der Schrothobel ("s katerim mizar posname največje kosmatine"), Lašče- Erj. (Torb.).
  14. 1. pəhȃnje, n. 1) das Stoßen; das Stampfen; — 2) das Gestampfte: die Grütze, Ravn.- Valj. (Rad).
  15. 2. pẹ̑hanje, n. die Anstrengung, ZgD.
  16. pehár, -rja, m. 1) der Becher, Mur., C., Habd.- Mik., vzhŠt., ogr., kajk.- Valj. (Rad); iz zlatih peharjev piti, Jsvkr.; — 2) die stroherne Backschüssel für den Brotteig, der Backkorb; nav. péhar, pehárja (pehára); — 3) der Bienenstrohkorb, C.; — prim. stvn. behhar, pehhari, lat. bicarium, Mik. (Et.); prim. tudi srvn. peichar, Bienenkorb, Levst. (Rok.).
  17. pehárčək, -čka, m. dem. peharec; 1) ein kleines Brotkörbchen, Z., jvzhŠt.; — 2) eine Schwammgattung, Mur.
  18. pehárəc, -rca, m. dem. pehar; 1) ein kleiner Becher, Habd.; pila je iz njegovega peharca, Ravn.- Valj. (Rad); — 2) ein kleiner Brotkorb, Valj. (Rad).
  19. peháriti, -ȃrim, vb. impf. betrügen, Jan.; drug druzega pehari, Jurč.
  20. pehárjenje, n. das Betrügen, Valj. (Rad).
  21. pehȃrnik, m. der Mundschenk, Habd., ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad).
  22. 1. pẹ̑hati, -am, vb. impf. 1) abmüden, Cig., Jan.; p. se, sich abmüden, Cig., Jan., C., ZgD.; sich außer Athem laufen, Cig., C.; pehati se je moral, kakor črna živina, p. se za tuje ljudi, LjZv.; — 2) gehen: kam pehaš? Valj. (Rad); — prim. 1. peh.
  23. 2. pəháti, -ȃm, vb. impf. 1) stoßen, schupfen; od sebe koga p.; p. se, sich ( z. B. im Gedränge) stoßen; — peha se mi, es stößt mir aus dem Magen auf, Polj.; — stechen, Z., Št.; z nožem koga p., Št.; — peha me, ich habe Seitenstechen, Št.; — trpka beseda človeka v srce peha (= zbada), C.; — p. se, zanken, streiten, C.; — 2) hervorkommen o. hervorschießen lassen, treiben: trta debel zarod peha (paha) iz očes, Vrtov. (Km. k.); koruza peha, der Kukuruz schießt in die Kolben, Rihenberk- Erj. (Torb.); — po koži se mi peha, ich bekomme einen Ausschlag, Blc.-C.
  24. pę̑hič, m. neka hruška, Mariborska ok.- Erj. (Torb.); — prim. 2. peh, 2. pah 4).
  25. pəhníti, páhnem, vb. pf. 1) einen Stoß versetzen ( bes. mit einem länglichen Gegenstande); z drogom me je pehnil, (pahnil) Mur.; vol z rogmi koga pahne, Dalm.- C.; v oko me je pehnil, er ist mir mit einem spitzigen Gegenstande ins Auge gefahren, Mur.; p. (pahniti) koga od sebe, s konja, s prestola, Cig.; v ječo koga p., Ravn.; — stechen; z iglo koga v glavo p., Guts. (Res.); z nožem koga p., C., Št.; meč v koga p., C.; — 2) hervorwachsen lassen, treiben: žito bo več stebel pehnilo, (pah-) Cig.; rž bo vnovič pehnila, (pah-) Vrtov. (Km. k.); — 3) pahnjen = prismojen, verrückt, Mur., C., vzhŠt.
  26. pẹhǫ̑ča, f. die Ermattung, C., Z.
  27. pẹhóta, f. 1) die Ermattung, Z.; — 2) (po drugih slov. jezikih) das Fußvolk, die Infanterie, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  28. pẹhótən, -tna, adj. Infanterie-, Jan.; pehotna puška, das Infanteriegewehr, LjZv.
  29. pehtàn, -ána, m. ein dickes, schmutziges Mannsbild, Cig.
  30. pę̑htra, f. pehtra-baba, ein mythisches weibliches Wesen, C., Gor.; p. otroke pobira, Zv.; — prim. nem. die Frau Berchta, Levst. ( LjZv. 1881. 346.); — prim. tudi perta.
  31. pę́htran, m. der Dragun-Beifuß, der Bertram (artemisia dragunculus), Medv. (Rok.), Kr.; — tudi: der Bertram (pyrethrum), Cig., Medv. (Rok.); — iz nem. Berchtram = Bertram.
  32. pèj, interj. = fej, pfui! Cig., Jan.; pej te bodi! Cig., Jan.
  33. pę̑je, f. pl., nam. pege, der Gewölbebock, Valj. (Rad), Gor.; — pogl. 2. pega.
  34. péjica, f. jama, v kateri se koplje pesek, Malhinje- Erj. (Torb.); — (pejca) die Grotte, Štrek.
  35. pę́k, m. der Bäcker; — prim. stvn. peccho, bav. beck, Mik.
  36. pę́ka, f. das Backen; kruh po peki, frisches Brot, Cig., Met.; dobra dekla je za kuho in peko, jvzhŠt.; mati imajo veliko peko, Erj. (Izb. sp.); — kolikor se enkrat da v peč, das Gebäck, Cig.; celo peko kruha bi snel, tako je požrešen, Lašče- Levst. (Rok.); — kruh stare peke, altbackenes Brot, Cig., Slom.
  37. pekár, -rja, m. der Bäcker, Cig., Jan., C., Žnid., Levst. (Nauk).
  38. pekaríca, f. die Bäckerin, Cig., Jan., Levst. (Rok.).
  39. pekarı̑ja, f. 1) = pekarstvo, die Bäckerei; — 2) das Gebäck.
  40. pekarı̑ški, adj. der Bäckerinnen, Cig.
  41. pekáriti, -ȃrim, vb. impf. die Bäckerei betreiben, Cig., Jan.
  42. pekárna, f. = pekarnica, Cig.
  43. pekárnica, f. das Backhaus, die Bäckerei, Mur., Cig., C., kajk.- Valj. (Rad); — die Backstube, Levst. (Pril.); — der Bäckerladen, Cig., Jan., C.
  44. pekárski, adj. Bäcker-, Cig., Jan.
  45. pəkáti, -ȃm, vb. impf. 1) an das Waschbrett schlagen: p. perilo, štrene, SlGradec- C.; — 2) p. se, sich katzbalgen, Cig.
  46. pę̑kba, f. = pekva, Danj.- Mik.
  47. pəkə̀ł, -klà, m. 1) das Pech, Blc.-C.; — der Theer, Dol.; — 2) die Hölle; v p. priti; pekelvice, die Orakelblume (chrysanthemum leucanthemum), ker otroci pukajoč cvetna peresca ugibljejo, pridejo li v pekel ali v vice ali v nebesa, Kras- Erj. (Torb.); — 3) eine Art Flachsdörrofen, SlGor.- C.; pékəł, Št., ogr., kajk.- Valj. (Rad).
  48. pékəłn, adj. = peklen, Jan.
  49. pę́kər, -kra, m., Fr.- C., pogl. pekra.
  50. pekèt, -ę́ta, m. das Getrampel ( z. B. der Pferde), Z., Zora, Valj. (Rad).
  51. peketȃnje, n. das Getrampel, das Gestampfe, Cig., Jan.; p. konjskih kopit, Jurč.
  52. peketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. mit den Hufen die Erde stampfen, trotten, traben, Mur., Cig., C.; Črez kam'ne peketajo, Preš.
  53. pę́kinja, f. = pekarica, Mur., Cig., Jan.; — prim. pek.
  54. pekla, f., nam. pekva, Cig., Jan.
  55. pékləc, -kləca, m. = peklenec, Levst. (Zb. sp. II. 55.).
  56. pəklę̑n, adj. Höllen-; verdammt ( pos. v kletvicah); pekleno olje, = hudičevo o., Z.
  57. pəklę́nəc, -nca, m. der Höllengeist, der Teufel, Mur., Cig., Guts. (Res.).
  58. pəklenẹ́ti, -ím, vb. impf. Gram verursachen, wurmen: to me pekleni, vzhŠt.
  59. pəkleníca, f. 1) die Wagenschmiere, C.; — 2) die Furie, Jan. (H.); — prim. pekel 1) in 2).
  60. pəkleník, m. = peklenec, Cig.
  61. pəklę́nski, adj. Höllen-, höllisch; peklenska pošast, das Höllengespenst; p. kamen, der Höllenstein, Cig. (T.); peklensko veselje, höllische Freude.
  62. pəklę́nščica, f. das Höllenweib, Cv.
  63. pəklẹ́ti, -ím, vb. impf. = pekliti, Dol.- Levst. ( LjZv. I. 36.).
  64. 1. pəklína, f. kamena p., das Erdpech, das Erdharz, Erj. (Min.); — prim. pekel 1).
  65. 2. peklína, f. die Glühhitze, Jan.
  66. pəklíti, -ím, vb. impf. peinigen, quälen, Sorgen machen, Mur., V.-Cig., Jan., Dol., vzhŠt.- C.; vest jih bo pekla in peklila vekoma, Burg.; vestni nepokoj ga pekli, Ravn.; — p. se, sich ärgern, M., Pohl. (Km.).
  67. péklja, f., nam. petlja, der Obststiel, C., Št.
  68. pəkljénje, n. die Peinigung, Cig.
  69. 1. péklọ, n. = pekel, Fr., Rez.- C.
  70. 2. péklọ, n. die Bratpfanne, Jan., Danj.- Mik., Gor., Dol.
  71. pekočína, f. die Glut, Jan.
  72. pę́kra, -kər, n. pl., nam. petra, Fr.- C.; pogl. petro, petre.
  73. pelargōnija, f. die Pelargonie (pelargonium), Tuš. (B.).
  74. pelę́ha, f. = peliha, der Fleck, bes. ein rother Fleck am Leibe, Ig (Dol.); — das Hitzbläschen, Valj. (Rad); — kaka p. zemlje, ein Fleck Erde, Zv.
  75. pə̀lək, -lka, m. 1) = peček, der Obstkern, der Weinbeerkern, Kras, Prim., Cig., Štrek., Plužna- Erj. (Torb.); hruševi pelki, Vrtov. (Km. k.); iz pelka zrasla mladika, Nov.; črvi se zarijejo blizu pecljev v nezrele jagode do pelkov, katerih jedrca jim služijo v živež, Nov.; — 2) die Haut der Weinbeere, Dutovlje (Kras)- Erj. (Torb.).
  76. pélen, m. = pelin, GBrda- Erj. (Torb.); pelèn, -ę́na, Plužna pri Bolcu, Lašče- Erj. (Torb.); pélen, -ę́na, Lašče- Erj. (Torb.).
  77. pelę́nčək, -čka, m. das Wickelkind, Jan.
  78. pelenẹ́ti, -ím, vb. impf. bitter sein, C.
  79. peleníca, f. = pelnica, plenica, Jan.
  80. pelę́niti, -ę̑nim, vb. impf. = peliniti, verbittern: skrb za brata jej je tesnila in pelenila čute, Jurč.
  81. pelès, -ę́sa, m. der Blank (eine Rebenart), Cig., Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.), jvzhŠt.- Trumm.
  82. pə̀lhək, -hka, adj. mürbe, Mik.; (pə̀ljhək, pəljhȃk, Met.); — prim. pligek.
  83. pelíha, f. der Fleck, C.; ein röthlicher Fleck auf den Wangen, Mik.; das Hitzbläschen, Valj. (Rad); — prim. pelisa.
  84. pelikān, m. der Pelikan, die Kropfgans (pelecanus onocrotalus), Cig., Jan., Erj. (Ž.).
  85. pelín, m. der Wermut (artemisia absynthium); — divji p., der Beifuß (a. vulgaris), Mur., Cig.; das Schimmelkraut, das Filzkraut (filago arvensis), Josch; — judovski p., das Wurmkraut (a. judaica), Cig.; — tudi: pélin, -ína.
  86. pelı̑nčək, -čka, m. eine asiatische Wermutart (artemisia contra), (seme daje prah za gliste), Tuš. (B.).
  87. pelı̑nəc, -nca, m. dem. pelin; der Wermut, M.; S pelincem nasajeno, S trnjičem ograjeno (srce), Npes.-K.
  88. pelı̑nək, -nka, m. der Wermutwein, Valj. (Rad).
  89. pelíniti, -ı̑nim, vb. impf. verbittern, Cig., Jan.
  90. pelı̑nje, n. coll. Wermut, M.
  91. pelı̑nka, f. neka vrsta pelina, ki ima hujši duh ter manjše in manj goste vejice in šopke od pelina, jvzhŠt.
  92. pelísa, f. der Fleck, Jan.; eine rothe Pustel, Mik.; das Wimmerl, Z.; — der Streifen, C.; — prim. peliha.
  93. pelísast, adj. voll Wimmern o. Hitzbläschen, Z.
  94. pelískast, adj. peliskasto vreme, regnerisches Wetter, Fr.- C.
  95. pelískati, -am, vb. impf. so schlagen, dass es platscht, mit der flachen Hand schlagen, ogr.- C., Št.; ohrfeigen, Mur.; dež peliska, der Regen plätschert, Št.; toča peliska, ein Hagelwetter geht nieder, Cig., jvzhŠt.
  96. pelískniti, -ı̑sknem, vb. pf. platschend schlagen: p. koga, jemandem eine Ohrfeige geben, jvzhŠt.
  97. pelísniti, -ı̑snem, vb. pf. = peliskniti, Mik.
  98. pelíščiti, -ı̑ščim, vb. pf. = peliskniti, C.; — ohrfeigen, Mur.; — fallen, plumpen, C.
  99. pę́liti, -im, vb. impf. spannen, gespannt machen (o obleki), vzhŠt.- C.; p. se, sich spannen (o tesni obleki): rokavi se mi pelijo, vzhŠt.- C.
  100. pę́lja, f. die Fuhr, die Fahrt, Ravn.- C., Z.

   65.787 65.887 65.987 66.087 66.187 66.287 66.387 66.487 66.587 66.687  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA