Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
v (66.087-66.186)
-
pašerka, f. tudi: pašerek, m., Guts., pogl. pažrka.
-
pȃšina, f. 1) das Weidegeld, Mur., Met.; — 2) der Weideplatz: čede pripeljati na njih pašine, Škrinj.
-
pȃšnik, m. 1) der Weideplatz, die Trift; pašniki, Weideland; — 2) eine Besprechung der Gemeindemitglieder betreffs der Gemeindeweide: pašnik smo imeli, SlGor.- C.; — 3) pl. pašniki = živaki, die Thauwurzeln ( bes. der Reben), vzhŠt.- C.
-
pȃšnikar, -rja, m. der Weideberechtigte, Cig.
-
pašnína, f. 1) die Weidegebür, das Triftgeld, Cig., Jan.; — 2) der Weidelohn, Cig.
-
pȃšnja, f. 1) das Weiden, die Weide, Cig., Jan., C.; p. po mejah, das Rainweiden, Cig.; pravica pašnje, Rut. (Zg. Tolm.); — 2) der Weideplatz, Gor.; — 3) = pašina 1), das Hutgeld, Cig.; mati mu pašnjo plačujejo, Ravn. (Abc.).
-
pȃšnjak, m. = pašnik 1), Cig.
-
pȃštba, f. = paštuba, M., Gor.
-
páštən, -tna, m. 1) obdelan pa ograjen kos zemlje, kjer so trte, Tržaška ok.- Štrek. (Let.); — 2) pášten, -štena = zelena planica na hribu, koder se živina rada pase, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.); — iz pažitьnъ; prim. stsl., rus. pažitь, Weide, Erj. (Torb.), Štrek. (Let.).
-
paštę̑tar, -rja, m. der Pastetenbäcker, Cig., Jan.
-
paštę̑tarica, f. die Pastetenbäckerin, Cig.
-
paštę̑tən, ** -tna, adj. Pasteten-: paštetni kruh, das Pastetenbrot, Cig.
-
pȃštuba, f. die Dörrkammer (für Flachs, Obst u. dgl.), Zora; — prim. pajštva.
-
pataka, f., Cig., Met., pogl. patoka.
-
páteči, m. pl. das Hinterbier, Guts., Jarn.
-
patēnt, m. odprto pismo, javno pismo, vladarsko ali vladno, dopustilno ali pooblastilno pismo, das Patent.
-
patentālən, -lna, adj. Patental-, Cig., Jan.
-
patētičən, -čna, adj. vnet, slovesen (o govoru), pathetisch, Cig. (T.), nk.
-
pàtežíšče, n. das Metacentrum ( phys.), h. t.- Cig. (T.).
-
pàtı̑sk, m. unerlaubter Nachdruck, Cig. (T.).
-
pátoka, f. 1) der Nachwein, der Tresterwein, Meg.- Mik., Cig., Hip.- C.; tudi: pl. patoke, Jan.; — das Nachbier, Cig., Jan.; ( prim. pateči); — der Fusel, Jan., Cig. (T.), C., Mik.; — 2) slabo zadnje vino v sodu, predno poteče, BlKr.
-
patologı̑ja, f. boloslovje, die Pathologie.
-
patologı̑jski, adj. v patologijo spadajoč, pathologisch, Cig., Žnid.
-
patolōški, adj. bolosloven, pathologisch, nk.
-
pātos, m. vnetost, slovesnost v govoru, das Pathos, Cig. (T.).
-
patŕcəlj, -clja, m. ein kleiner Holzprügel, C.
-
patr̀č, -tŕča, m. ein Stück Holz, der Prügel, vzhŠt.- C.; der Reitel (Packreitel): s patrčem kaj povezati, C.
-
patȓčək, -čka, m. 1) = patrcelj, vzhŠt.- C., Zora; — 2) der Zwerg, Ščav.- C.
-
patriarhālən, -lna, adj. Patriarchal-, patriarchalisch, Cig., Jan., nk.
-
patriarhı̑ja, f. das Patriarchat, Cig.
-
patriarhı̑jski, adj. das Patriarchat betreffend, Cig.
-
patrīca, f. der Abdruckstempel, die Patrice, Cig.
-
patrimoniālən, -lna, adj. k dedni grajščini spadajoč, Patrimonial-, Cig., Jan.
-
patriōtski, adj. domoljuben, rodoljuben, patriotisch, nk.
-
patrístičən, -čna, adj. k patristiki spadajoč, patristisch, Cig.
-
patrístika, f. tisti del bogoslovja, ki se peča s cerkvenimi očeti, die Patristik, Cig.
-
pátrka, f. neka hruška, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
-
patŕlj, m. der Prügel, Nov.- C.; (tudi hs.).
-
patŕljək, -ljka, m. der Prügel, BlKr.- Let.; — = patuljček, BlKr.- Let.
-
patronják, m. die Patrontasche, Cig., Jan.
-
patrǫ̑nka, f. die Patronin, die Schutzfrau, Cig.
-
patȗljak, m. der Zwerg, Guts., ("patulek") vzhŠt.- C.
-
patȗljčək, -čka, m. stebelce brez lističev pri stelji, BlKr.- Let.
-
patúš, m. der Zwerg, der Krüppel (vedno v prezirljivem pomenu), Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.); (iz furl., Štrek. [Arch.]).
-
pàudȃr, m. der Rückschlag des Donners, h. t.- Cig. (T.).
-
páuterki, m. pl. najslabše predivo, die Nachbreche beim Hanf, Podgorjane (Kor.)- Štrek. (LjZv.); — prim. potirki.
-
1. pȃz, m. das Achtgeben, die Aufmerksamkeit, Z., Slom.- C.
-
2. pȃz, m. die Fuge, Z., Mik.
-
pazáč, m. der Beobachter, C.; — der Lauerer, C.; der Aufseher, ogr.- C.
-
pàzakȗp, m. die Aftermiethe, Jan. (H.).
-
pàzakȗpnik, m. der Afterpächter, Levst. (Nauk).
-
pȃzba, f. die Beobachtung, Cig.; die Hut, Cig., C.; die Überwachung, DZ.; — die Lauer, Cig., Jan.
-
pazdę̑r, m. 1) ein kleines, beim Brecheln abfallendes Stückchen des holzigen Theiles des Flachsstengels, die Age, Mur., Mik., nk.; ( nav. pezdir); — 2) kačji p., der Tausendfuß, die Schnurassel (iulus sp.), Polžane (Ist.)- Erj. (Torb.).
-
pazdę̑rje, n. coll. die holzigen Flachsabfälle, die Agen, die Flachsschäbe, Mur., nk.; ( nav. pezdirje).
-
pazdę̑rnat, adj. voll Agen, Mur.; pazdernate konoplje, DZ.
-
pȃzdiha, f. = pazduha, Dict., M., C.
-
pȃzduha, f. die Achselhöhle; pod pazduho peljati, am Arme führen; za pod pazduho se voditi, Arm in Arm gehen; obesiti se komu za pod pazduho, Jurč.; — izpod pazduhe jemati, improvisieren, Cig.; — (govori se največ: pazha).
-
páze, f. pl. lesica ali lesena vrata pri medernji (ogradi za koze ali ovce), Vas Krn- Erj. (Torb.); — plot od krajevcev, Bolc- Erj. (Torb.); — die Giebelverschalung, Tolm.
-
pázən, -zna, adj. 1) Aufsichts-: pȃzna služba, DZ.; — 2) aufmerksam, achtsam, Mur., Cig., Jan., C., nk.
-
pȃziha, f. = pazduha, Zv.
-
pazílọ, n. das Achtgeben: tacega pazila je treba, solche Vorsichten sind zu beobachten, Levst. (Nauk).
-
pazíšče, n. die Warte, C.
-
páziti, pȃzim, vb. impf. achtgeben, aufmerksam sein, aufpassen; pazi! pazite! aufgeschaut! p. na kaj, na koga; p. na živino; — p. nad čim, die Aufsicht über etwas haben, Levst. (Nauk); — p. česa, auf etwas achtgeben, Vrt.; p. občinskega prida, die Gemeindeinteressen vertreten, Levst. (Nauk); — p. koga, auf jemanden aufpassen, jemanden beobachten, Svet. (Rok.); pazili so ga mejači, da bi ga kje zasledili, Levst. (Zb. sp.); p. kaj, auf etwas merken, C.; — p. se, sich inacht nehmen, auf seiner Hut sein; p. se česa, Cig. (T.), Vrt., Svet. (Rok.); Preganjanja se pazi in razpora, Str.
-
pȃzka, f. das Achtgeben, die Aufmerksamkeit, Mur.; pazko imeti na koga (kaj), Cig., Levst. (M.), Danj. (Posv. p.); na goske pazko imeti, Npes.- Kres; pazko držati na kaj, sein Augenmerk auf etwas richten, Levst. (Pril.); pod pazko, unter Aufsicht, Levst. (Pril.); p. nad lovom, die Beaufsichtigung der Jagd, Levst. (Nauk).
-
pȃznik, m. der Aufseher, Cig., C., Nov., nk.; fabriški p., der Fabriksaufseher, Vrt.
-
páznohət, -hta, m. die Klaue, Jan., Cig. (T.); — stsl.
-
páznost, f. die Aufmerksamkeit, die Achtsamkeit, Mur., Cig.
-
paznoùh, -úha, adj. aufmerksam horchend, SlN.
-
paznoȗhəc, -hca, m. kdor pazno posluša (šaljivo o zajcu), LjZv.
-
pȃzuha, f. = pazduha, Habd.- Mik., Jan.; škornje je vrgel črez pazuho, LjZv.
-
pazȗn, m. der Späher, der Spion, Cig., M., C.
-
pȃzušica, f. der Blattwinkel, Cig. (T.).
-
1. pȃž, m. eine aus Planken oder Brettern gemachte Wand, die Bretterwand, das Schalwerk, Cig., Jan., Mik., Gor.; bes. die Bretterwand an der Giebelseite eines Hauses, Jan., Gor.; zidani paži, die Feuermauern, Nov.
-
2. pȃž, m. der Page, Cig., Jan.
-
páža, f. ein nasser Erdklumpen, womit man etwas stopft oder füttert, Celjska ok.- C. — das Rasenstück, C., Valj. (Rad).
-
pȃžba, f. = paštuba, pajštva, Gor.
-
pȃžčək, -čka, m. dem. pažek, Cig.
-
pȃže, -eta, m. der Page, Z., Lašče- Levst. (Rok.); Paže izuva grofa starega, Npes.-K.
-
pȃžək, -žka, m. ein kleiner Mensch, der Zwerg, C.
-
pážəlj, -žlja, m. = parkelj, Dalm., vzhŠt.- C., ogr.- C.; die Afterklaue (bei Hunden und Katzen), ogr.- Valj. (Rad); tudi: der Hand- oder Zehennagel ( zaničlj.), Hal.- C.; — prim. pažnohet.
-
1. páženje, n. das Achtgeben, Cig.
-
2. páženje, n. das Verschalen.
-
pažína, f. die Faschine, um etwas zu verstopfen, Fr.- C.
-
pažı̑nje, n. coll. Faschinen, um etwas zu verstopfen, C., Z.
-
pážiti, pȃžim, vb. impf. mit Brettern verkleiden, ausschalen, Cig., Jan.; — die Wände mit Stroh füttern, C.; — (die Fugen) verstopfen, Mur., C., Dol., Savinska dol.; stene z mahom p., Mur.
-
pažljàt, -áta, adj. mit Klauen versehen, ogr.- C., Mik.
-
pȃžnat, adj. voll zäher Schollen: pažnata ral, vzhŠt.- C.
-
pȃžnica, f. das Schalbrett, das Futterbrett, Cig., Jan., Kr.
-
pȃžnik, m. der Schalbrettnagel, Z., C.
-
pȃžnja, f. das Achtgeben, die Obhut, Jan., Nov.- C.; sodna p., die gerichtliche Obhut, DZ.; policijska p. nad posli, DZkr.; biti brez pažnje, ohne Obhut sein, Zv.
-
pážnohət, -hta, m. die Klaue, Jarn., Danj.- Mik.
-
pȃžrka, f. = parkelj, C.; (pašerka, Guts.).
-
pážul, m. = fižol, C.
-
pážulək, -lka, m. der Pinienbaum (pinus pinea), Cig., Jan.
-
pèc, interj. vzklik, kadar se kdo kake vroče reči dotakne, Z., jvzhŠt.
-
pecȃljka, f. debela ploščica, nasajena na raven roč, s katero tla zabivajo in trdijo ( n. pr. na kegljiščih), vzhŠt.
-
pecáti, -ȃm, vb. impf. 1) tätscheln, Fr.- C.; — 2) stechen, C.; kača z jezikom peca (züngelt), C.; — prim. pacati 2).
-
pécəlj, -clja, m. der Traubenkamm, der Obststengel; der Blattstiel, Cig., Jan., Cig. (T.), Dol., Št.; — prim. lat. petiolus, it. picciuolo, Mik. (Et.).
-
pécəljnat, adj. stielig, Cig., Jan.
-
pecíkati, -am, vb. impf. stechen, C.
65.587 65.687 65.787 65.887 65.987 66.087 66.187 66.287 66.387 66.487
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani