Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (66.087-66.186)

  1. pašerka, f. tudi: pašerek, m., Guts., pogl. pažrka.
  2. pȃšina, f. 1) das Weidegeld, Mur., Met.; — 2) der Weideplatz: čede pripeljati na njih pašine, Škrinj.
  3. pȃšnik, m. 1) der Weideplatz, die Trift; pašniki, Weideland; — 2) eine Besprechung der Gemeindemitglieder betreffs der Gemeindeweide: pašnik smo imeli, SlGor.- C.; — 3) pl. pašniki = živaki, die Thauwurzeln ( bes. der Reben), vzhŠt.- C.
  4. pȃšnikar, -rja, m. der Weideberechtigte, Cig.
  5. pašnína, f. 1) die Weidegebür, das Triftgeld, Cig., Jan.; — 2) der Weidelohn, Cig.
  6. pȃšnja, f. 1) das Weiden, die Weide, Cig., Jan., C.; p. po mejah, das Rainweiden, Cig.; pravica pašnje, Rut. (Zg. Tolm.); — 2) der Weideplatz, Gor.; — 3) = pašina 1), das Hutgeld, Cig.; mati mu pašnjo plačujejo, Ravn. (Abc.).
  7. pȃšnjak, m. = pašnik 1), Cig.
  8. pȃštba, f. = paštuba, M., Gor.
  9. páštən, -tna, m. 1) obdelan pa ograjen kos zemlje, kjer so trte, Tržaška ok.- Štrek. (Let.); — 2) pášten, -štena = zelena planica na hribu, koder se živina rada pase, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.); — iz pažitьnъ; prim. stsl., rus. pažitь, Weide, Erj. (Torb.), Štrek. (Let.).
  10. paštę̑tar, -rja, m. der Pastetenbäcker, Cig., Jan.
  11. paštę̑tarica, f. die Pastetenbäckerin, Cig.
  12. paštę̑tən, ** -tna, adj. Pasteten-: paštetni kruh, das Pastetenbrot, Cig.
  13. pȃštuba, f. die Dörrkammer (für Flachs, Obst u. dgl.), Zora; — prim. pajštva.
  14. pataka, f., Cig., Met., pogl. patoka.
  15. páteči, m. pl. das Hinterbier, Guts., Jarn.
  16. patēnt, m. odprto pismo, javno pismo, vladarsko ali vladno, dopustilno ali pooblastilno pismo, das Patent.
  17. patentālən, -lna, adj. Patental-, Cig., Jan.
  18. patētičən, -čna, adj. vnet, slovesen (o govoru), pathetisch, Cig. (T.), nk.
  19. pàtežíšče, n. das Metacentrum ( phys.), h. t.- Cig. (T.).
  20. pàtı̑sk, m. unerlaubter Nachdruck, Cig. (T.).
  21. pátoka, f. 1) der Nachwein, der Tresterwein, Meg.- Mik., Cig., Hip.- C.; tudi: pl. patoke, Jan.; — das Nachbier, Cig., Jan.; ( prim. pateči); — der Fusel, Jan., Cig. (T.), C., Mik.; — 2) slabo zadnje vino v sodu, predno poteče, BlKr.
  22. patologı̑ja, f. boloslovje, die Pathologie.
  23. patologı̑jski, adj. v patologijo spadajoč, pathologisch, Cig., Žnid.
  24. patolōški, adj. bolosloven, pathologisch, nk.
  25. pātos, m. vnetost, slovesnost v govoru, das Pathos, Cig. (T.).
  26. patŕcəlj, -clja, m. ein kleiner Holzprügel, C.
  27. patr̀č, -tŕča, m. ein Stück Holz, der Prügel, vzhŠt.- C.; der Reitel (Packreitel): s patrčem kaj povezati, C.
  28. patȓčək, -čka, m. 1) = patrcelj, vzhŠt.- C., Zora; — 2) der Zwerg, Ščav.- C.
  29. patriarhālən, -lna, adj. Patriarchal-, patriarchalisch, Cig., Jan., nk.
  30. patriarhı̑ja, f. das Patriarchat, Cig.
  31. patriarhı̑jski, adj. das Patriarchat betreffend, Cig.
  32. patrīca, f. der Abdruckstempel, die Patrice, Cig.
  33. patrimoniālən, -lna, adj. k dedni grajščini spadajoč, Patrimonial-, Cig., Jan.
  34. patriōtski, adj. domoljuben, rodoljuben, patriotisch, nk.
  35. patrístičən, -čna, adj. k patristiki spadajoč, patristisch, Cig.
  36. patrístika, f. tisti del bogoslovja, ki se peča s cerkvenimi očeti, die Patristik, Cig.
  37. pátrka, f. neka hruška, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
  38. patŕlj, m. der Prügel, Nov.- C.; (tudi hs.).
  39. patŕljək, -ljka, m. der Prügel, BlKr.- Let.; — = patuljček, BlKr.- Let.
  40. patronják, m. die Patrontasche, Cig., Jan.
  41. patrǫ̑nka, f. die Patronin, die Schutzfrau, Cig.
  42. patȗljak, m. der Zwerg, Guts., ("patulek") vzhŠt.- C.
  43. patȗljčək, -čka, m. stebelce brez lističev pri stelji, BlKr.- Let.
  44. patúš, m. der Zwerg, der Krüppel (vedno v prezirljivem pomenu), Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.); (iz furl., Štrek. [Arch.]).
  45. pàudȃr, m. der Rückschlag des Donners, h. t.- Cig. (T.).
  46. páuterki, m. pl. najslabše predivo, die Nachbreche beim Hanf, Podgorjane (Kor.)- Štrek. (LjZv.); — prim. potirki.
  47. 1. pȃz, m. das Achtgeben, die Aufmerksamkeit, Z., Slom.- C.
  48. 2. pȃz, m. die Fuge, Z., Mik.
  49. pazáč, m. der Beobachter, C.; — der Lauerer, C.; der Aufseher, ogr.- C.
  50. pàzakȗp, m. die Aftermiethe, Jan. (H.).
  51. pàzakȗpnik, m. der Afterpächter, Levst. (Nauk).
  52. pȃzba, f. die Beobachtung, Cig.; die Hut, Cig., C.; die Überwachung, DZ.; — die Lauer, Cig., Jan.
  53. pazdę̑r, m. 1) ein kleines, beim Brecheln abfallendes Stückchen des holzigen Theiles des Flachsstengels, die Age, Mur., Mik., nk.; ( nav. pezdir); — 2) kačji p., der Tausendfuß, die Schnurassel (iulus sp.), Polžane (Ist.)- Erj. (Torb.).
  54. pazdę̑rje, n. coll. die holzigen Flachsabfälle, die Agen, die Flachsschäbe, Mur., nk.; ( nav. pezdirje).
  55. pazdę̑rnat, adj. voll Agen, Mur.; pazdernate konoplje, DZ.
  56. pȃzdiha, f. = pazduha, Dict., M., C.
  57. pȃzduha, f. die Achselhöhle; pod pazduho peljati, am Arme führen; za pod pazduho se voditi, Arm in Arm gehen; obesiti se komu za pod pazduho, Jurč.; — izpod pazduhe jemati, improvisieren, Cig.; — (govori se največ: pazha).
  58. páze, f. pl. lesica ali lesena vrata pri medernji (ogradi za koze ali ovce), Vas Krn- Erj. (Torb.); — plot od krajevcev, Bolc- Erj. (Torb.); — die Giebelverschalung, Tolm.
  59. pázən, -zna, adj. 1) Aufsichts-: pȃzna služba, DZ.; — 2) aufmerksam, achtsam, Mur., Cig., Jan., C., nk.
  60. pȃziha, f. = pazduha, Zv.
  61. pazílọ, n. das Achtgeben: tacega pazila je treba, solche Vorsichten sind zu beobachten, Levst. (Nauk).
  62. pazíšče, n. die Warte, C.
  63. páziti, pȃzim, vb. impf. achtgeben, aufmerksam sein, aufpassen; pazi! pazite! aufgeschaut! p. na kaj, na koga; p. na živino; — p. nad čim, die Aufsicht über etwas haben, Levst. (Nauk); — p. česa, auf etwas achtgeben, Vrt.; p. občinskega prida, die Gemeindeinteressen vertreten, Levst. (Nauk); — p. koga, auf jemanden aufpassen, jemanden beobachten, Svet. (Rok.); pazili so ga mejači, da bi ga kje zasledili, Levst. (Zb. sp.); p. kaj, auf etwas merken, C.; — p. se, sich inacht nehmen, auf seiner Hut sein; p. se česa, Cig. (T.), Vrt., Svet. (Rok.); Preganjanja se pazi in razpora, Str.
  64. pȃzka, f. das Achtgeben, die Aufmerksamkeit, Mur.; pazko imeti na koga (kaj), Cig., Levst. (M.), Danj. (Posv. p.); na goske pazko imeti, Npes.- Kres; pazko držati na kaj, sein Augenmerk auf etwas richten, Levst. (Pril.); pod pazko, unter Aufsicht, Levst. (Pril.); p. nad lovom, die Beaufsichtigung der Jagd, Levst. (Nauk).
  65. pȃznik, m. der Aufseher, Cig., C., Nov., nk.; fabriški p., der Fabriksaufseher, Vrt.
  66. páznohət, -hta, m. die Klaue, Jan., Cig. (T.); — stsl.
  67. páznost, f. die Aufmerksamkeit, die Achtsamkeit, Mur., Cig.
  68. paznoùh, -úha, adj. aufmerksam horchend, SlN.
  69. paznoȗhəc, -hca, m. kdor pazno posluša (šaljivo o zajcu), LjZv.
  70. pȃzuha, f. = pazduha, Habd.- Mik., Jan.; škornje je vrgel črez pazuho, LjZv.
  71. pazȗn, m. der Späher, der Spion, Cig., M., C.
  72. pȃzušica, f. der Blattwinkel, Cig. (T.).
  73. 1. pȃž, m. eine aus Planken oder Brettern gemachte Wand, die Bretterwand, das Schalwerk, Cig., Jan., Mik., Gor.; bes. die Bretterwand an der Giebelseite eines Hauses, Jan., Gor.; zidani paži, die Feuermauern, Nov.
  74. 2. pȃž, m. der Page, Cig., Jan.
  75. páža, f. ein nasser Erdklumpen, womit man etwas stopft oder füttert, Celjska ok.- C. — das Rasenstück, C., Valj. (Rad).
  76. pȃžba, f. = paštuba, pajštva, Gor.
  77. pȃžčək, -čka, m. dem. pažek, Cig.
  78. pȃže, -eta, m. der Page, Z., Lašče- Levst. (Rok.); Paže izuva grofa starega, Npes.-K.
  79. pȃžək, -žka, m. ein kleiner Mensch, der Zwerg, C.
  80. pážəlj, -žlja, m. = parkelj, Dalm., vzhŠt.- C., ogr.- C.; die Afterklaue (bei Hunden und Katzen), ogr.- Valj. (Rad); tudi: der Hand- oder Zehennagel ( zaničlj.), Hal.- C.; — prim. pažnohet.
  81. 1. páženje, n. das Achtgeben, Cig.
  82. 2. páženje, n. das Verschalen.
  83. pažína, f. die Faschine, um etwas zu verstopfen, Fr.- C.
  84. pažı̑nje, n. coll. Faschinen, um etwas zu verstopfen, C., Z.
  85. pážiti, pȃžim, vb. impf. mit Brettern verkleiden, ausschalen, Cig., Jan.; — die Wände mit Stroh füttern, C.; — (die Fugen) verstopfen, Mur., C., Dol., Savinska dol.; stene z mahom p., Mur.
  86. pažljàt, -áta, adj. mit Klauen versehen, ogr.- C., Mik.
  87. pȃžnat, adj. voll zäher Schollen: pažnata ral, vzhŠt.- C.
  88. pȃžnica, f. das Schalbrett, das Futterbrett, Cig., Jan., Kr.
  89. pȃžnik, m. der Schalbrettnagel, Z., C.
  90. pȃžnja, f. das Achtgeben, die Obhut, Jan., Nov.- C.; sodna p., die gerichtliche Obhut, DZ.; policijska p. nad posli, DZkr.; biti brez pažnje, ohne Obhut sein, Zv.
  91. pážnohət, -hta, m. die Klaue, Jarn., Danj.- Mik.
  92. pȃžrka, f. = parkelj, C.; (pašerka, Guts.).
  93. pážul, m. = fižol, C.
  94. pážulək, -lka, m. der Pinienbaum (pinus pinea), Cig., Jan.
  95. pèc, interj. vzklik, kadar se kdo kake vroče reči dotakne, Z., jvzhŠt.
  96. pecȃljka, f. debela ploščica, nasajena na raven roč, s katero tla zabivajo in trdijo ( n. pr. na kegljiščih), vzhŠt.
  97. pecáti, -ȃm, vb. impf. 1) tätscheln, Fr.- C.; — 2) stechen, C.; kača z jezikom peca (züngelt), C.; — prim. pacati 2).
  98. pécəlj, -clja, m. der Traubenkamm, der Obststengel; der Blattstiel, Cig., Jan., Cig. (T.), Dol., Št.; — prim. lat. petiolus, it. picciuolo, Mik. (Et.).
  99. pécəljnat, adj. stielig, Cig., Jan.
  100. pecíkati, -am, vb. impf. stechen, C.

   65.587 65.687 65.787 65.887 65.987 66.087 66.187 66.287 66.387 66.487  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA