Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (6.601-6.700)

  1. drẹvę̑rje, n. = iverje, Z., UčT.
  2. drẹvę̑sast, adj. baumähnlich, Cig.
  3. drẹvę̑sce, n. dem. drevo; 1) das Bäumchen; — 2) malo drevesce, das Geißblatt (lonicera caprifolium), C., Medv. (Rok.).
  4. drẹvę̑sən, -sna, adj. Baum-; drevesna smola, das Baumharz.
  5. drẹvę̑snat, adj. baumreich, Cig.
  6. drẹvę̑snica, f. der Baumgarten, die Baumschule, Cig., nk.
  7. drẹvę̑ščəce, n. dem. drevesce, Cv.
  8. drẹ́vẹšnji, adj. = drevišnji, C., Mik., BlKr., LjZv.; do drevešnjega, bis heute abends, C.
  9. drẹ̑vi, adv. am heutigen (noch bevorstehenden) Abende; heute abends; drevi in davi, immerdar, Cig.
  10. drẹ́višnji, adj. zum heutigen (noch künftigen) Abend gehörig; drevišnje mleko, die Milch, die heute abends gemolken werden wird.
  11. drẹvíti, -ím, vb. impf. 1) treiben, jagen, tummeln; d. koga; d. konja, Mik.; Kar kol' boste v gor' dobili, K' meni boste v grad drevili, ("drvili"), Npes.-K.; Ak vihar drevi valove, Vod. (Pes.); Pred seboj drevi Bosnjake, Preš.; pojdi, boš Francoza drevil, Jurč.; nesreča, ki človeka drevi od zibeli do groba, Jurč.; — In nad železna vrata, Jo skokoma drevijo, Preš.; — 2) d. se, einherstürmen: d. se proti komu, anstürmen, Šol.; d. se za kom, nachjagen, Cig.; oblaki so se drevili po nebu, Cig.; drevil se je z viharjem vred tudi škrat, LjZv.; — = pojati se (brunften), Cig., Trst. (Let.); — 3) intr. treiben, jagen, Cig., Jan.; trije jezdeci so drevili od koče proti južni strani, Jurč.; — tudi (manj pravilno): drviti; prim. stvn. treiban, nizkonem. driven, Erj. (Torb.)- Let. 1883, 201.
  12. drẹ́vje, n. coll. die Bäume; drevja zasaditi; veter drevje lomi.
  13. drẹ́vjiče, n. dem. drevje; kleine Bäume, Mur., Danj.- Mik.; drevjiča cvetje, Čb.; verkümmerte Bäume, Nov.
  14. drẹ̑vnat, adj. bäumig, baumreich, Cig., C.
  15. drẹvníca, f. die Fällaxt, die Holzhacke, Jarn., Mur., Cig., Jan., M.; gozdi, ki niso videli še drevnice, Navr. (Let.).
  16. drẹvník, m. 1) der Baumgarten, Z.; — 2) = dendrit, Cig., Jan.
  17. drẹvnína, f. das Baumwerk, Bäume, C.
  18. drẹvnjáča, f. = drevnica, Mur., Cig.
  19. drẹvọ̑, -ę̑sa, n. 1) der Baum; sadno d., der Obstbaum; božje d., der Götterbaum (ailanthus glandulosa), Jan., C. (po nem.); — 2) der Pflug, Mur., Cig., Jan., C., Goriš., Kr.; — 3) ein behauener Baum: der Spindelbaum im Göpel, V.-Cig.; — die Dachstuhlsäule, Cig.; — (jadrno) drevo, der Mastbaum, Cig.
  20. drẹvocẹ̀p, -cẹ́pa, m. der Ort, wo Holz gehackt wird, Habd., Mik.
  21. drẹvodẹ̑łəc, -łca, m. der Holzarbeiter, C., Levst. (Pril.).
  22. drẹvodę̑rəc, -rca, m. der Baumschinder, C.
  23. drẹvogȃjəc, -jca, m. der Baumzüchter, C.
  24. drẹvokvȃrnik, m. der Baumschädiger, Cig.
  25. drẹvomèr, -mę́ra, m. der Baummesser, das Dendrometer, Cig. (T.).
  26. drẹvorèd, -rę́da, m. die Allee, Cig., Jan., nk.
  27. drẹvorę̑dje, n. coll. Alleen, Bes.
  28. drẹvorę̑ja, * f. 1) die Baumzucht, C., Z.; — 2) das Beholzungsrecht, Gor.- C.
  29. drẹvorẹ̑zba, f. = lesorezba, Jan.
  30. drẹvorẹ̑zəc, -zca, m. = lesorezec, Jan., Let.
  31. drẹvosẹ̀k, -sę́ka, m. der Holzschlag, Dict., Mik.
  32. drežȃvəc, -vca, m. 1) der Faule, der Zögerer, C.; — 2) der gerne aufpasst, C.
  33. dŕgavica, f. die Mandelgeschwulst, C.; — prim. drgali.
  34. drgavíta, f. = dobrovita, Vas Krn- Erj. (Torb.).
  35. drgetȃvəc, -vca, m. der Zitterling, Cig.
  36. drgovíta, f. = dobrovita, Goriš.- Erj. (Torb.).
  37. drhavica, f. die Gicht, Guts., Mur., Cig.; (? menda nam. drhtavica, C.; — prim. hs. drhtavica, das Zittern, die Gliederlähmung).
  38. drhtȃvəc, -vca, m. ogor d., der Zitteraal (gymnotus electricus), Erj. (Ž.).
  39. dŕhtavica, f. die Gicht; pogl. drhavica.
  40. drískavica, f. = driska, Mur., Cig., BlKr.- M.
  41. drístav, adj. den Durchfall habend, Dict., Mik.
  42. drístavica, f. der Durchfall, C.
  43. dristljàv, -áva, adj. kdor ima dristo, ogr.- C.
  44. dristljȃvəc, -vca, m. kdor ima dristo, ogr.- C.
  45. dristljı̑vka, f. die Alraunbeere, Dict., Jarn., Cig., Jan.
  46. dȓkavəc, -vca, m. der Eisläufer, Jan.
  47. drmljȃva, f. allerhand untereinander gemischte Dinge, C.; — das Unkraut, C.
  48. dȓndravəc, -vca, m. der Plauderer, vzhŠt.- C.
  49. drnję́zgav, adj. zudringlich im Bitten, C.
  50. drnjezgljìv, -íva, adj. = drnjezgav, C.
  51. drnováti, -ȗjem, vb. impf. Rasenstückchen vom gepflügten Acker wegräumen, Jarn.
  52. dŕnovəc, -vca, m. der Raseneisenstein, Erj. (Min.).
  53. drnovı̑t, adj. rasig, Jan.
  54. drnǫ̑vje, n. = drnje, Jan., C.
  55. drnǫ́vščica, f. die rothe Ameise, Poh.
  56. drobȃvs, m. großer Brocken, Mur., Cig., C., Met.
  57. drobı̑təv, -tve, f. das Zerbröckeln; — d. metra, die Untertheilungen des Meters, DZ.
  58. drobı̑vəc, -vca, m. 1) kdor kaj drobi: der Rostschläger (in Hüttenwerken), Cig.; — 2) das Stückchen, M.; d. kruha, Polj.; z žlico loviti velike drobivce po skledi, LjZv.
  59. drobı̑vka, f. neko jabolko, Šebrelje (Goriš.), Krško- Erj. (Torb.).
  60. drobljìv, -íva, adj. bröckelig, brüchig, Cig., Jan.
  61. drobljívost, f. die Brüchigkeit, die Zerreiblichkeit, Cig., Jan.
  62. drobníčevəc, -vca, m. das Holzbirnmus, M.
  63. drobnjȃv, f. coll. = drobnjava, Kleinigkeiten, Goriš.; die Kurzware, Cig., Jan.; — rumena drobnjav (o drobnih zlatnikih), Zora.
  64. drobnjȃva, f. coll. drobne stvari: die Kleinware, der Kram, Cig., Jan.
  65. drobnocvẹ́tən, -tna, adj. kleinblütig, Cig., Jan.
  66. drobnoglàv, -gláva, adj. kleinköpfig, Cig., Jan.
  67. drobnoglȃvəc, -vca, m. der Kleinköpfige, Let.
  68. drobnoslikȃrstvọ, n. die Miniaturmalerei, nk.
  69. drobnováti, -ȗjem, vb. impf. = drobneti, Zora.
  70. drobnovìd, -vída, m., Jan., pogl. drobnogled.
  71. drobnovozlàt, -áta, adj. kleinknotig, Cig.
  72. drobọ́tovina, f., Lašče- Levst. (M.), pogl. dobrovita.
  73. drǫ́bov, adj. Eingeweide-, Visceral-, Cig.
  74. drobovína, f. die Eingeweide, Cig., Jan., C., M.
  75. drobọ́vita, f., M., pogl. dobrovita.
  76. drobǫ̑vje, n. = drobovina, Cig., Jan.
  77. drobútovje, n., Notr., pogl. dobrovita.
  78. drobútovka, f. drobutova šibica, Notr.; — prim. dobrovita.
  79. dromljeváti, -ȗjem, vb. impf. girren: grlica poje, drobno dromljuje, Npes.-Vraz; — prim. dromljati.
  80. drozgovȃłnica, f. der Maischkochapparat, DZ.
  81. drǫ̑zgva, f. = troskva, die Butterhefen, Št.- C.
  82. dróževčək, -čka, m. dem. hyp. droževec: kurim si prav pridno s starim, sladnim droževčkom, LjZv.
  83. dróževəc, -vca, m. = droženka, LjZv.
  84. drpȃvsati, -am, vb. impf. unsanft kratzen, reiben, C., Pohl. (Km.), Dol.- Levst. (M.).
  85. dȓsavəc, -vca, m. 1) der Schleifer auf dem Eise, der Schlittschuhläufer, Cig., Jan., C.; — 2) der Wasserläufer (hydrometra lacustris), Erj. (Ž.).
  86. dȓsavka, f. die Schleiferin auf dem Eise, die Schlittschuhläuferin, Cig.
  87. dŕstəv, -stva, m. 1) der Kalkspath, krystallinischer Tropfstein, Koblja Glava (Kras)- Erj. (Torb.), Erj. (Min.); — 2) der Kies (razdrobljeno kamenje, pos. pesek v čiščenje bakrene posode), Kras- Erj. (Torb.).
  88. drstı̑təv, -tve, f. das Laichen, Jan.
  89. drstljı̑vka, f. die Alraunbeere (mandragora), Dict.; — pogl. dristljivka.
  90. drugáčiv, adj. = drugačen, ogr.- C.
  91. drugováti, -ȗjem, vb. impf. 1) Gesellschaft leisten, verkehren, nk.; prijazno se s kom d., LjZv.; — 2) Brautführer sein, Cig., Jan., M.
  92. drugovę̑rəc, -rca, m. der Andersgläubige, Cig., nk.
  93. drugovę̑rka, f. die Andersgläubige, Z.
  94. drugovę̑rski, adj. andersgläubig, heterodox, Cig., Jan., nk.
  95. drugovę̑rstvọ, n. die Heterodoxie, Cig.
  96. drugovŕstən, -stna, adj. kar je druge vrste: drugovrstna barka, Vod. (Izb. sp.); — fremdartig, Cig.
  97. druhalovlȃdje, n. die Pöbelherrschaft, Cig.
  98. drȗštəvce, n. dem. društvo; kleiner Verein, Vrt.
  99. društvę̑n, adj. Vereins-, Cig., Jan., C., nk.; društvena pravila, die Vereinsstatuten, nk.
  100. društveník, m. das Vereinsmitglied, Cig., Jan., nk.

   6.101 6.201 6.301 6.401 6.501 6.601 6.701 6.801 6.901 7.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA