Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
v (65.987-66.086)
-
parodı̑rati, -am, vb. impf. parodieren, Cig. (T.).
-
párog, m. der Zacken am Hirschgeweih, Cig., Jan.; — prim. češ. paroh.
-
parogòn, -gǫ́na, m. der Purgierhahn ( mech.), h. t.- Cig. (T.).
-
pàròj, -rója, m. der Schwarm, der von einem jungen Schwarm noch in demselben Sommer entsteht, der Nachschwarm, der Jungferschwarm, Jan., Mik., Zora.
-
parokròg, -krǫ́ga, m. der Dunstkreis, die Atmosphäre, Cig.
-
pároma, adv. paarweise, Cig.
-
paromèr, -mę́ra, m. der Dampfmesser, Cig., Jan., Vrt.; das Manometer, Sen. (Fiz.).
-
parostròj, -strója, m. = parni stroj, Jan., Cig. (T.); p. na srednji tlak (pritisk), eine Mitteldruck-Dampfmaschine, Cig. (T.).
-
parostrǫ̑jnik, m. der Maschinist, Zora.
-
párožič, -iča, m. dem. parog; der Zacken am Hirschgeweih, Cig., Jan., Vrt.
-
párožnica, f. neka alga (chara), Tuš. (B.).
-
1. pȃrta, f. das Stirnband der Mädchen, Jan., Mik.; trak z raznim lepotičjem okrašen, ki so ga belokranjska dekleta nosila na čelu, ki pa zdaj skoro ni več v navadi, BlKr.; Tri parte si veže Ta kmetiška hči, Npes.- Kres; — prim. porta, madž. parta, Mik. (Et.).
-
2. pȃrta, f. das Bartbeil, Mur.; das breite Metzgerbeil, Bolc- Erj. (Torb.); — die Hellebarte, Jan.; — prim. nem. die "Barte", ein breites Beil.
-
3. pȃrta, f. parto tresti, neka igra (položijo desko na travo, v klobuk pa vsak enako število soldov, katere tresejo in iztresejo na desko), LjZv., Dol.
-
partīkula, f. členek, die Partikel ( gramm.), Cig. (T.).
-
partitūra, f. pregledni prepis vseh glasov kakega mnogoglasnega glasbenega proizvoda, die Partitur.
-
partizāna, f. eine Art Spieß, die Partisane, Cig., Jan.
-
pàrúda, f. parude, mineralisierte Körper, Cig. (T.).
-
pȃs, pȃsa, pasȗ, m. 1) die Binde um den Leib, der Gürtel; — die Gürtelgegend des menschlichen Leibes, die Lenden; voda mi je do pasa; črez pas koga prijeti; črez pas zažeta ženska, ein enggeschnürtes Frauenzimmer, Levst. (Rok.); v pasu me boli, C.; — v nosečem pasu biti, schwanger sein, C.; — 2) das Garbenband, C., zapŠt.; — 3) der Gurtsims, das Mauer- oder Gurtband (in der Baukunst), Cig., Jan., Cig. (T.), Nov.; — der Reif an Kanonen, Cig.; — 4) der Kugelgürtel ( math.), Cig. (T.), Cel. (Geom.); — der Erd- oder Himmelsgürtel, die Zone, Cig., Jan., Cig. (T.); vroči, zmerni, mrzli p., Jes.; — 5) Ladin p., der Venusgürtel (cestum Veneris), Erj. (Z.); — p. sv. Janža, das Gürtelkraut (muscus terrestris), Hip.- C.
-
pása, f. der Streifen, Jan., Z.; pase na ženskih krilih, Idrija (Notr.); svinja ima široke pase, Dol.
-
pȃsančək, -čka, m. eine Hummel mit gelben Streifen um den Leib, Mik.
-
pȃsanəc, -nca, m. das Gürtelthier oder Armadill (dasypus novemcinctus), Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Ž.); — die gestreifte Waldhummel, Cig., Z., Valj. (Rad).
-
pasȃnke, f. pl. = otrobi, Rib.- DSv.; — prim. it. pasare, durchsieben.
-
pȃsar, -rja, m. der Gürtler, Dict., Jan.; — tudi: der Posamentierer, Cig., Jan.
-
pȃsarica, f. die Gürtlerin, Cig., C.
-
pȃsarski, adj. Gürtler-, Cig.; tudi: Posamentier-: pasarsko blago, Posamentierwaren, DZ.
-
pȃsast, adj. gürtelartig gestreift, Cig., Jan.; pasasti kamen, der Bandstein, Cig.; pasasta prasica, Lašče- Levst. (Rok.).
-
pasāt, m. der Passatwind, Cig. (T.).
-
pasātən, -tna, adj. pasatni veter, der Passatwind, Cig., Jan., Cig. (T.).
-
pásati, pȃšem, vb. impf. gürten, gürteln, Mur., Cig., Jan., Zora; — pasana, ime pasasti kozi, ogr.- C., Krn- Erj. (Torb.).
-
pȃsəc, -sca, m. dem. pas; 1) ein kleiner Gürtel; sv. Marije p., der Regenbogen, Habd.- Mik.; — p. na klobuku, die Huttresse, Cig.; pasci = krogi na loncih, Notr.; — 2) = pasasti prasec, Cig.; — eine Art Hummel mit gurtartigen Streifen, Valj. (Rad); prim. pasanec.
-
pȃsək, -ska, m. dem. pas, Valj. (Rad).
-
pásẹka, f. eine ausgehauene Waldstelle, der Holzschlag, ogr.- C.
-
pȃsən, -sna, adj. Gürtel-, Cig.; pasna zaponka, die Gürtelschließe, Cig.
-
pȃsha, f., C., pogl. pazduha.
-
pasíca, f. die Binde um den Leib, die Lendenbinde, Cig.; nekdaj so možje nad srajco črez pas nosili rdeče, volnene pasice, Levst. (Rok.); der Gürtel, Cig., Jan., C., Ravn., Nov.; Opaše pasico zlato, Npes.-K.; die Schärpe, DZ.; — das Cingulum beim Messkleide, M.; — dolgi "šal", s katerim si vrat po zimi ovijajo, Dol.
-
pásiha, f. die Aufmerksamkeit, Rib.- Mik.
-
pası̑łnica, f. 1) der Gürtel, die Leibbinde, Cig.; — der Gurt, DZ.; — 2) pas od slame, s katerim se škopnik zveže, Polj.
-
pası̑łnik, m. = pasilnica 1), Cig.; — der Reitgurt, Cig.
-
pasílọ, n. der Gurt, Jan.
-
pasína, f. preveza za izmlačen snop, Notr.
-
pasíšče, n. der Weideplatz, das Weideland, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., Nov.
-
pasita, f. der Taufschmaus, ogr.- Mik., C.
-
pásjak, m. 1) der Hundszahn, der Augenzahn, Mur., Cig.; — kača svoje pasjake ostri, Krelj; — 2) der Hundskoth; — 3) der Hundestall, Lašče- Levst. (Rok.).
-
pásji, adj. Hunds-, Hunde-, hündisch; po pasje živeti, wie ein Hund leben; p. rog, das Rüdenhorn, V.-Cig.; p. zob, der Augenzahn, der Hundszahn, Cig., Jan.; pasji dnevi, die Hundstage; — v kletvicah: pasja para! p. noga! p. vera! p. dlaka!
-
pásjica, f. 1) der Hundezwinger, der Hundestall, V.-Cig., Dol.- Levst. (Rok.); — 2) ein Geschwür an der Fußsohle, Štrek.; ulje na nogi, ako se človek zbode in se rana potem ognoji; na pasjico stavijo rastlino: črno bil, Rodik (Kras)- Erj. (Torb.); prim. poštrkavec; — 3) das Tollkraut (solanum nigrum), M., Gorjansko (Kras)- Erj. (Torb.).
-
pȃska, f. die Aufmerksamkeit, C.; pasko imeti na koga, ein Auge auf jemanden haben, jvzhŠt.
-
pȃsko, m. ein Hundsname (etwa: Phylax), Volk.- M.
-
pàslíka, f. das Nachbild (slika, katero vidimo, kadar po gledanju svetlega predmeta zamižimo), Žnid., Lampe (D.).
-
pȃsma, f. 1) = pasmo 1), das Wiedel, Mik.; — pasme, die farbigen Streifen im Sieb, Gor.; — 2) = pasmina, die Race, Jan., Cig. (T.), Erj. (Ž.); ( hs.).
-
pasmína, f. die Race, die Gattung, C., nk.; — hs.
-
pásmọ, n. 1) eine bestimmte Anzahl Garnfäden auf dem Haspel, das Wiedel, das Gebinde, die Fitze, Mur., Cig., Jan., C., Valj. (Rad); kakih dvanajst niti snutka, Danj.- Mik.; — 2) die Race, Jan.
-
pȃsoga, f. ime pasasti svinji, jvzhŠt.
-
pàsọ̑ł, -solı̑, f. das Haloidsalz, Cig. (T.), C.
-
pàsȏłnce, n. die Nebensonne, Cig. (T.), C., Jes., UčT.
-
pàsrẹdíšče, n. das Metacentrum ( phys.), Cig. (T.).
-
pāsta, f. eine teigartige Masse, die Paste, Cig., Jan., Cig. (T.); — prim. it. pasta, der Teig.
-
pastaríca, f. = pastirica, Mur., Cig., Jan.
-
pastēl, m. suha barva, das Pastell, Cig. (T.).
-
pastēlən, -lna, adj. Pastell-: pastelna slika, Cig. (T.).
-
pásterkinja, f. = pasterka, Meg., Guts., Slom.
-
pásti, pádem, vb. pf. fallen, stürzen, sinken; padel sem, kakor sem dolg in širok; kakor da bi iz oblakov padel, wie vom Himmel gefallen; nesrečno p., einen unglücklichen Fall thun; (raz) s konja p., vom Pferde stürzen; na kup p., zusammenbrechen, einstürzen; p. na dolnjo vejo = auf den Hund kommen, Cig.; — fallen (im Kriege); umstehen (vom Vieh), Cig.; — v glavo p., einfallen; iz glave mi je padlo, ich habe es vergessen, Cig.; — zufallen: ne ve se, komu bo hiša padla, Svet. (Rok.); — voda je padla, das Wasser ist gefallen; — in einen Zustand gerathen, fallen: v omedlevico p., in Ohnmacht fallen; v sramoto p., Schande einlegen, Cig.
-
pásti, pásem, vb. impf. 1) p. koga (kaj), auszuspähen suchen, belauern, beobachten, Cig., Jan., Šol., C., Vrt.; tako dolgo ga je pasel, da ga je izpasel, so lange gab er auf ihn Obacht, bis er ihn ertappte, Guts.; kokoš p., (kam hodi jajca nest), tatvine sumnega človeka p., Otaleže ( Tolm.)- Štrek. (Let.); zajca p., Cig.; p. na besedo, C.; — 2) Vieh hüten, weiden; ne more v šolo, ker mora p.; ovce, krave p.; p. se, weiden ( intr.); živina se rada pase; — pren. megla se pase po tleh, megle se pasejo po hribih, po nebu, t. j. dolgočasno se vlačijo, Cig., Z., Tolm.- Štrek. (Let.); — p. koga, füttern, Cig.; da bi te pasla sama kisla repa! Jurč.; z želodom p., eicheln, Cig.; p. se, schmausen, Cig.; — oči p. po čem, eine Augenweide haben, Z.; — p. koga s čim, jemandem etwas vorrücken, Cig.; — glad pasti, am Hungertuche nagen, Jan. (H.); — lenobo p., auf der faulen Haut liegen, faulenzen; = vmanjuhe p., Mur., Cig., Jan.; norce p., Possen treiben, spassen, Cig., C.; bolezen se pase po meni, ich habe einen Krankheitsstoff in mir, Cig.
-
pastíca, f. dem. past; eine kleine Falle, Levst. (Zb. sp.).
-
pastināk, m. = pastinaka, Cig.
-
pastināka, f. die Pastinake (pastinaca), Tuš. (B.).
-
pastír, -rja, m. 1) der Hirt: mali p., der Unterhirt, Cig.; občinski p., der Gemeindehirt, Cig.; — dušni p., der Seelenhirt; — 2) pisani kačji p., die bunte Wasserjungfer (calopterix splendens), ploščati kačji p., die plattgedrückte Wasserjungfer (libellula depressa), Erj. (Ž.).
-
pastírče, -eta, n. das Hirtlein, Mur.
-
pastiríca, * f. 1) die Hirtin; — 2) die Bachstelze; bela p. (motacilla alba), Erj. (Z.); = božja p., Kras- Erj. (Torb.); rumena p. (motacilla flava), Erj. (Z.).
-
pastiríčiti, -ı̑čim, vb. impf. Hirtin sein, Cig., Jan., Ravn.
-
pastirı̑čka, f. die Bachstelze, Jan., C., Levst. (Nauk).
-
pastiríniti, -ı̑nim, vb. impf. = pastiričiti, Polj.
-
pastirı̑nka, f. die Bachstelze, Mur., C., Mik., jvzhŠt.- SlN.
-
pastíriti, -ı̑rim, vb. impf. Hirte sein, Cig., Jan.
-
pastírjenje, n. das Hirtenleben, Cig.
-
pastírka, f. = pastirica, die Hirtin, Cig., Valj. (Rad).
-
pastírkinja, f. = pastirica, Cig.
-
pastírski, adj. Hirten-; pastirska palica, der Hirtenstab; pastirska pesem, das Schäfergedicht, die Idylle, Cig., Jan., Cig. (T.); p. igra, das Schäferspiel, Cig., Jan., Cig. (T.); pastirski narod, das Nomadenvolk, Cig.; — pastirsko bogoslovje, die Pastoraltheologie, Cig., Jan.
-
pástorče, -eta, n. dem. pastorek; das Stiefkindlein, Jan.
-
pástorək, -rka, m. der Stiefsohn, Mur., Cig., Jan., Mik.
-
pástorka, f. 1) die Stieftochter, Mur., Cig., Jan., Mik.; — 2) die grüne Nieswurz (helleborus viridis), na Dragonji v Istri- Erj. (Torb.).
-
pástorkinja, f. die Stieftochter, Mur., Jan., Danj.- Mik.
-
pāstorski, adj. Pastoren-, Cig.
-
pàstǫ̑žəc, -žca, m. das Conoid, Cig. (T.).
-
pàstožę́rji, m. pl. die Folgepunkte (bei künstlichen Magneten), h. t.- Cig. (T.).
-
pāstrnak, m. 1) der Pastinakfisch, Cig.; — 2) die Pastinake (pastinaca), Cig.
-
pastúh, m. 1) der Hengst, Meg., Dict., Cig., Jan., Prip.- Mik., Hip.- C., Levst. (Nauk), DZ., BlKr.- Let.; oslov in pastuhov hotljivost, Dalm.; — 2) = potuhnjenec, Lašče- Levst. (Rok.).
-
pastȗšnica, f. das Hengstendepot, Jan. (H.).
-
páš, m. = pašanec, pašenog, C.
-
1. pȃša, f. 1) das Weiden, die Weide; o sv. Jurju se začne paša; živina je na paši; na pašo gnati; — 2) das Weidefutter; lepa, tečna, slaba p.; — čebelna, ribja p., Cig.; mlečna kaša, otročja paša, Zv.; — p. za oči, die Augenweide, Cig., C.; dušna p., Nahrung für die Seele, geistige Nahrung, Cig., nk.; — 3) der Weideplatz, Cig.; ni naše paše = ni pri nas vzrastlo, Notr.- Let.
-
2. pāša, -e, m. častni naslov turških najvišjih oblastnikov, der Pascha.
-
pašánəc, -nca, m. = pašenog, C., Z., Vrt., Dol., (pášanec) BlKr.
-
pašánog, m. = pašenog, Bača- Erj. (Torb.), Mik.
-
pašánoga, f. = des Schwagers Frau, Mik.
-
páščina, f. das Weiderecht: v tem logu imam drvaščino in jeseni paščino, Rib.
-
páščiti se, -im se, vb. impf. sich bestreben, Dict., Jan.; sich bemühen, trachten, Krelj; p. se za kaj, sich um etwas kümmern, ogr.- C.; — sich sputen, sich beeilen, Dol.- Cig., Glas., vzhŠt., BlKr.; p. se kam, irgendwohin eilen, ogr.- C.
-
pȃšən, -šna, adj. Weide-, Mur., Cig., Jan.
-
pášən, -šna, m. terrassenförmig sich erhebendes Terrain mit Weinlauben, Štrek.; prvi, drugi p. vinograda, Notr.; — pogl. pašten.
-
pášena, f. kozje ime, Podmelci- Erj. (Torb.).
-
pašénog, m. der Mann der Schwester meines Weibes, Mik.; moža dveh sester sta si pašenoga, Tolm.; (tako tudi stsl. in hs.).
65.487 65.587 65.687 65.787 65.887 65.987 66.087 66.187 66.287 66.387
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani