Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (65.987-66.086)

  1. parodı̑rati, -am, vb. impf. parodieren, Cig. (T.).
  2. párog, m. der Zacken am Hirschgeweih, Cig., Jan.; — prim. češ. paroh.
  3. parogòn, -gǫ́na, m. der Purgierhahn ( mech.), h. t.- Cig. (T.).
  4. pàròj, -rója, m. der Schwarm, der von einem jungen Schwarm noch in demselben Sommer entsteht, der Nachschwarm, der Jungferschwarm, Jan., Mik., Zora.
  5. parokròg, -krǫ́ga, m. der Dunstkreis, die Atmosphäre, Cig.
  6. pároma, adv. paarweise, Cig.
  7. paromèr, -mę́ra, m. der Dampfmesser, Cig., Jan., Vrt.; das Manometer, Sen. (Fiz.).
  8. parostròj, -strója, m. = parni stroj, Jan., Cig. (T.); p. na srednji tlak (pritisk), eine Mitteldruck-Dampfmaschine, Cig. (T.).
  9. parostrǫ̑jnik, m. der Maschinist, Zora.
  10. párožič, -iča, m. dem. parog; der Zacken am Hirschgeweih, Cig., Jan., Vrt.
  11. párožnica, f. neka alga (chara), Tuš. (B.).
  12. 1. pȃrta, f. das Stirnband der Mädchen, Jan., Mik.; trak z raznim lepotičjem okrašen, ki so ga belokranjska dekleta nosila na čelu, ki pa zdaj skoro ni več v navadi, BlKr.; Tri parte si veže Ta kmetiška hči, Npes.- Kres; — prim. porta, madž. parta, Mik. (Et.).
  13. 2. pȃrta, f. das Bartbeil, Mur.; das breite Metzgerbeil, Bolc- Erj. (Torb.); — die Hellebarte, Jan.; — prim. nem. die "Barte", ein breites Beil.
  14. 3. pȃrta, f. parto tresti, neka igra (položijo desko na travo, v klobuk pa vsak enako število soldov, katere tresejo in iztresejo na desko), LjZv., Dol.
  15. partīkula, f. členek, die Partikel ( gramm.), Cig. (T.).
  16. partitūra, f. pregledni prepis vseh glasov kakega mnogoglasnega glasbenega proizvoda, die Partitur.
  17. partizāna, f. eine Art Spieß, die Partisane, Cig., Jan.
  18. pàrúda, f. parude, mineralisierte Körper, Cig. (T.).
  19. pȃs, pȃsa, pasȗ, m. 1) die Binde um den Leib, der Gürtel; — die Gürtelgegend des menschlichen Leibes, die Lenden; voda mi je do pasa; črez pas koga prijeti; črez pas zažeta ženska, ein enggeschnürtes Frauenzimmer, Levst. (Rok.); v pasu me boli, C.; — v nosečem pasu biti, schwanger sein, C.; — 2) das Garbenband, C., zapŠt.; — 3) der Gurtsims, das Mauer- oder Gurtband (in der Baukunst), Cig., Jan., Cig. (T.), Nov.; — der Reif an Kanonen, Cig.; — 4) der Kugelgürtel ( math.), Cig. (T.), Cel. (Geom.); — der Erd- oder Himmelsgürtel, die Zone, Cig., Jan., Cig. (T.); vroči, zmerni, mrzli p., Jes.; — 5) Ladin p., der Venusgürtel (cestum Veneris), Erj. (Z.); — p. sv. Janža, das Gürtelkraut (muscus terrestris), Hip.- C.
  20. pása, f. der Streifen, Jan., Z.; pase na ženskih krilih, Idrija (Notr.); svinja ima široke pase, Dol.
  21. pȃsančək, -čka, m. eine Hummel mit gelben Streifen um den Leib, Mik.
  22. pȃsanəc, -nca, m. das Gürtelthier oder Armadill (dasypus novemcinctus), Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Ž.); — die gestreifte Waldhummel, Cig., Z., Valj. (Rad).
  23. pasȃnke, f. pl. = otrobi, Rib.- DSv.; — prim. it. pasare, durchsieben.
  24. pȃsar, -rja, m. der Gürtler, Dict., Jan.; — tudi: der Posamentierer, Cig., Jan.
  25. pȃsarica, f. die Gürtlerin, Cig., C.
  26. pȃsarski, adj. Gürtler-, Cig.; tudi: Posamentier-: pasarsko blago, Posamentierwaren, DZ.
  27. pȃsast, adj. gürtelartig gestreift, Cig., Jan.; pasasti kamen, der Bandstein, Cig.; pasasta prasica, Lašče- Levst. (Rok.).
  28. pasāt, m. der Passatwind, Cig. (T.).
  29. pasātən, -tna, adj. pasatni veter, der Passatwind, Cig., Jan., Cig. (T.).
  30. pásati, pȃšem, vb. impf. gürten, gürteln, Mur., Cig., Jan., Zora; — pasana, ime pasasti kozi, ogr.- C., Krn- Erj. (Torb.).
  31. pȃsəc, -sca, m. dem. pas; 1) ein kleiner Gürtel; sv. Marije p., der Regenbogen, Habd.- Mik.; — p. na klobuku, die Huttresse, Cig.; pasci = krogi na loncih, Notr.; — 2) = pasasti prasec, Cig.; — eine Art Hummel mit gurtartigen Streifen, Valj. (Rad); prim. pasanec.
  32. pȃsək, -ska, m. dem. pas, Valj. (Rad).
  33. pásẹka, f. eine ausgehauene Waldstelle, der Holzschlag, ogr.- C.
  34. pȃsən, -sna, adj. Gürtel-, Cig.; pasna zaponka, die Gürtelschließe, Cig.
  35. pȃsha, f., C., pogl. pazduha.
  36. pasíca, f. die Binde um den Leib, die Lendenbinde, Cig.; nekdaj so možje nad srajco črez pas nosili rdeče, volnene pasice, Levst. (Rok.); der Gürtel, Cig., Jan., C., Ravn., Nov.; Opaše pasico zlato, Npes.-K.; die Schärpe, DZ.; — das Cingulum beim Messkleide, M.; — dolgi "šal", s katerim si vrat po zimi ovijajo, Dol.
  37. pásiha, f. die Aufmerksamkeit, Rib.- Mik.
  38. pası̑łnica, f. 1) der Gürtel, die Leibbinde, Cig.; — der Gurt, DZ.; — 2) pas od slame, s katerim se škopnik zveže, Polj.
  39. pası̑łnik, m. = pasilnica 1), Cig.; — der Reitgurt, Cig.
  40. pasílọ, n. der Gurt, Jan.
  41. pasína, f. preveza za izmlačen snop, Notr.
  42. pasíšče, n. der Weideplatz, das Weideland, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., Nov.
  43. pasita, f. der Taufschmaus, ogr.- Mik., C.
  44. pásjak, m. 1) der Hundszahn, der Augenzahn, Mur., Cig.; — kača svoje pasjake ostri, Krelj; — 2) der Hundskoth; — 3) der Hundestall, Lašče- Levst. (Rok.).
  45. pásji, adj. Hunds-, Hunde-, hündisch; po pasje živeti, wie ein Hund leben; p. rog, das Rüdenhorn, V.-Cig.; p. zob, der Augenzahn, der Hundszahn, Cig., Jan.; pasji dnevi, die Hundstage; — v kletvicah: pasja para! p. noga! p. vera! p. dlaka!
  46. pásjica, f. 1) der Hundezwinger, der Hundestall, V.-Cig., Dol.- Levst. (Rok.); — 2) ein Geschwür an der Fußsohle, Štrek.; ulje na nogi, ako se človek zbode in se rana potem ognoji; na pasjico stavijo rastlino: črno bil, Rodik (Kras)- Erj. (Torb.); prim. poštrkavec; — 3) das Tollkraut (solanum nigrum), M., Gorjansko (Kras)- Erj. (Torb.).
  47. pȃska, f. die Aufmerksamkeit, C.; pasko imeti na koga, ein Auge auf jemanden haben, jvzhŠt.
  48. pȃsko, m. ein Hundsname (etwa: Phylax), Volk.- M.
  49. pàslíka, f. das Nachbild (slika, katero vidimo, kadar po gledanju svetlega predmeta zamižimo), Žnid., Lampe (D.).
  50. pȃsma, f. 1) = pasmo 1), das Wiedel, Mik.; — pasme, die farbigen Streifen im Sieb, Gor.; — 2) = pasmina, die Race, Jan., Cig. (T.), Erj. (Ž.); ( hs.).
  51. pasmína, f. die Race, die Gattung, C., nk.; — hs.
  52. pásmọ, n. 1) eine bestimmte Anzahl Garnfäden auf dem Haspel, das Wiedel, das Gebinde, die Fitze, Mur., Cig., Jan., C., Valj. (Rad); kakih dvanajst niti snutka, Danj.- Mik.; — 2) die Race, Jan.
  53. pȃsoga, f. ime pasasti svinji, jvzhŠt.
  54. pàsọ̑ł, -solı̑, f. das Haloidsalz, Cig. (T.), C.
  55. pàsȏłnce, n. die Nebensonne, Cig. (T.), C., Jes., UčT.
  56. pàsrẹdíšče, n. das Metacentrum ( phys.), Cig. (T.).
  57. pāsta, f. eine teigartige Masse, die Paste, Cig., Jan., Cig. (T.); — prim. it. pasta, der Teig.
  58. pastaríca, f. = pastirica, Mur., Cig., Jan.
  59. pastēl, m. suha barva, das Pastell, Cig. (T.).
  60. pastēlən, -lna, adj. Pastell-: pastelna slika, Cig. (T.).
  61. pásterkinja, f. = pasterka, Meg., Guts., Slom.
  62. pásti, pádem, vb. pf. fallen, stürzen, sinken; padel sem, kakor sem dolg in širok; kakor da bi iz oblakov padel, wie vom Himmel gefallen; nesrečno p., einen unglücklichen Fall thun; (raz) s konja p., vom Pferde stürzen; na kup p., zusammenbrechen, einstürzen; p. na dolnjo vejo = auf den Hund kommen, Cig.; — fallen (im Kriege); umstehen (vom Vieh), Cig.; — v glavo p., einfallen; iz glave mi je padlo, ich habe es vergessen, Cig.; — zufallen: ne ve se, komu bo hiša padla, Svet. (Rok.); — voda je padla, das Wasser ist gefallen; — in einen Zustand gerathen, fallen: v omedlevico p., in Ohnmacht fallen; v sramoto p., Schande einlegen, Cig.
  63. pásti, pásem, vb. impf. 1) p. koga (kaj), auszuspähen suchen, belauern, beobachten, Cig., Jan., Šol., C., Vrt.; tako dolgo ga je pasel, da ga je izpasel, so lange gab er auf ihn Obacht, bis er ihn ertappte, Guts.; kokoš p., (kam hodi jajca nest), tatvine sumnega človeka p., Otaleže ( Tolm.)- Štrek. (Let.); zajca p., Cig.; p. na besedo, C.; — 2) Vieh hüten, weiden; ne more v šolo, ker mora p.; ovce, krave p.; p. se, weiden ( intr.); živina se rada pase; — pren. megla se pase po tleh, megle se pasejo po hribih, po nebu, t. j. dolgočasno se vlačijo, Cig., Z., Tolm.- Štrek. (Let.); — p. koga, füttern, Cig.; da bi te pasla sama kisla repa! Jurč.; z želodom p., eicheln, Cig.; p. se, schmausen, Cig.; — oči p. po čem, eine Augenweide haben, Z.; — p. koga s čim, jemandem etwas vorrücken, Cig.; — glad pasti, am Hungertuche nagen, Jan. (H.); — lenobo p., auf der faulen Haut liegen, faulenzen; = vmanjuhe p., Mur., Cig., Jan.; norce p., Possen treiben, spassen, Cig., C.; bolezen se pase po meni, ich habe einen Krankheitsstoff in mir, Cig.
  64. pastíca, f. dem. past; eine kleine Falle, Levst. (Zb. sp.).
  65. pastināk, m. = pastinaka, Cig.
  66. pastināka, f. die Pastinake (pastinaca), Tuš. (B.).
  67. pastír, -rja, m. 1) der Hirt: mali p., der Unterhirt, Cig.; občinski p., der Gemeindehirt, Cig.; — dušni p., der Seelenhirt; — 2) pisani kačji p., die bunte Wasserjungfer (calopterix splendens), ploščati kačji p., die plattgedrückte Wasserjungfer (libellula depressa), Erj. (Ž.).
  68. pastírče, -eta, n. das Hirtlein, Mur.
  69. pastiríca, * f. 1) die Hirtin; — 2) die Bachstelze; bela p. (motacilla alba), Erj. (Z.); = božja p., Kras- Erj. (Torb.); rumena p. (motacilla flava), Erj. (Z.).
  70. pastiríčiti, -ı̑čim, vb. impf. Hirtin sein, Cig., Jan., Ravn.
  71. pastirı̑čka, f. die Bachstelze, Jan., C., Levst. (Nauk).
  72. pastiríniti, -ı̑nim, vb. impf. = pastiričiti, Polj.
  73. pastirı̑nka, f. die Bachstelze, Mur., C., Mik., jvzhŠt.- SlN.
  74. pastíriti, -ı̑rim, vb. impf. Hirte sein, Cig., Jan.
  75. pastírjenje, n. das Hirtenleben, Cig.
  76. pastírka, f. = pastirica, die Hirtin, Cig., Valj. (Rad).
  77. pastírkinja, f. = pastirica, Cig.
  78. pastírski, adj. Hirten-; pastirska palica, der Hirtenstab; pastirska pesem, das Schäfergedicht, die Idylle, Cig., Jan., Cig. (T.); p. igra, das Schäferspiel, Cig., Jan., Cig. (T.); pastirski narod, das Nomadenvolk, Cig.; — pastirsko bogoslovje, die Pastoraltheologie, Cig., Jan.
  79. pástorče, -eta, n. dem. pastorek; das Stiefkindlein, Jan.
  80. pástorək, -rka, m. der Stiefsohn, Mur., Cig., Jan., Mik.
  81. pástorka, f. 1) die Stieftochter, Mur., Cig., Jan., Mik.; — 2) die grüne Nieswurz (helleborus viridis), na Dragonji v Istri- Erj. (Torb.).
  82. pástorkinja, f. die Stieftochter, Mur., Jan., Danj.- Mik.
  83. pāstorski, adj. Pastoren-, Cig.
  84. pàstǫ̑žəc, -žca, m. das Conoid, Cig. (T.).
  85. pàstožę́rji, m. pl. die Folgepunkte (bei künstlichen Magneten), h. t.- Cig. (T.).
  86. pāstrnak, m. 1) der Pastinakfisch, Cig.; — 2) die Pastinake (pastinaca), Cig.
  87. pastúh, m. 1) der Hengst, Meg., Dict., Cig., Jan., Prip.- Mik., Hip.- C., Levst. (Nauk), DZ., BlKr.- Let.; oslov in pastuhov hotljivost, Dalm.; — 2) = potuhnjenec, Lašče- Levst. (Rok.).
  88. pastȗšnica, f. das Hengstendepot, Jan. (H.).
  89. páš, m. = pašanec, pašenog, C.
  90. 1. pȃša, f. 1) das Weiden, die Weide; o sv. Jurju se začne paša; živina je na paši; na pašo gnati; — 2) das Weidefutter; lepa, tečna, slaba p.; — čebelna, ribja p., Cig.; mlečna kaša, otročja paša, Zv.; — p. za oči, die Augenweide, Cig., C.; dušna p., Nahrung für die Seele, geistige Nahrung, Cig., nk.; — 3) der Weideplatz, Cig.; ni naše paše = ni pri nas vzrastlo, Notr.- Let.
  91. 2. pāša, -e, m. častni naslov turških najvišjih oblastnikov, der Pascha.
  92. pašánəc, -nca, m. = pašenog, C., Z., Vrt., Dol., (pášanec) BlKr.
  93. pašánog, m. = pašenog, Bača- Erj. (Torb.), Mik.
  94. pašánoga, f. = des Schwagers Frau, Mik.
  95. páščina, f. das Weiderecht: v tem logu imam drvaščino in jeseni paščino, Rib.
  96. páščiti se, -im se, vb. impf. sich bestreben, Dict., Jan.; sich bemühen, trachten, Krelj; p. se za kaj, sich um etwas kümmern, ogr.- C.; — sich sputen, sich beeilen, Dol.- Cig., Glas., vzhŠt., BlKr.; p. se kam, irgendwohin eilen, ogr.- C.
  97. pȃšən, -šna, adj. Weide-, Mur., Cig., Jan.
  98. pášən, -šna, m. terrassenförmig sich erhebendes Terrain mit Weinlauben, Štrek.; prvi, drugi p. vinograda, Notr.; — pogl. pašten.
  99. pášena, f. kozje ime, Podmelci- Erj. (Torb.).
  100. pašénog, m. der Mann der Schwester meines Weibes, Mik.; moža dveh sester sta si pašenoga, Tolm.; (tako tudi stsl. in hs.).

   65.487 65.587 65.687 65.787 65.887 65.987 66.087 66.187 66.287 66.387  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA