Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (65.887-65.986)

  1. papirárnica, f. die Papierhandlung, Cig.
  2. papı̑rən, -rna, adj. Papier-; — papirna gospoda, der Papieradel, V.-Cig.
  3. papı̑rnast, adj. = papirnat, Jsvkr.
  4. papı̑rnica, f. 1) die Papiermühle, die Papierfabrik; — 2) die Strohblume (xeranthemum annuum), Cv.
  5. papı̑rničar, -rja, m. der Inhaber einer Papierfabrik, Bes.
  6. papirojẹ̀d, -jẹ́da, m. der Papierkäfer, Cig.
  7. papı̑rščina, f. das Papierzeug, h. t.- Cig. (T.); v papirščini barvan papir, im Zeug gefärbtes Papier, DZ.
  8. papīzəm, -zma, m. katoliški nauk o papeštvu, der Papismus, Jan.
  9. papı̑žji, adj. Papageien-, Cig.; papižja vrsta, eine Papageienart, Šol.
  10. pȃpkati, -am, vb. impf. = papati (v otročjem govoru).
  11. paprenják, m. das Pfefferbrot, Valj. (Rad).
  12. pāprika, f. die Beißbeere, spanischer Pfeffer, Paprika (capsicum annuum), Tuš. (R.).
  13. páprot, f. = praprot, C.
  14. papúča, f. der Pantoffel, Hip.- C., kajk.- Valj. (Rad).
  15. papúčica, f. dem. papuča; das Pantoffelthierchen (paramecium), Erj. (Z.).
  16. 1. pȃr, m. = para, der Dunst, Cig., Jan.
  17. 2. pár, m. das Paar; par konj, dva para volov; vol nima para; v par iti s kom ( n. pr. v procesiji), paarweise gehen; — mož, da mu ga ni para, ein Mann, der seinesgleichen sucht; v tem nima para, hierin ist niemand mit ihm zu vergleichen.
  18. pȃra, f. 1) die Ausdünstung, der Dunst, Mur., Cig., Jan., Mik., Erj. (Min.); der Dampf ( phys.), Cig. (T.), nk.; — 2) die Thierseele, Cig.; paro vzeti, schlachten, Cig., Mik.; vol, pes ima paro, ne dušo, BlKr.- M., Tolm.; konjska para se drži telesa, kakor klop kože, Str.; — kot kletvica: konjska para! Z.; para zanikarna! liederliches Tuch! Cig.; ti para ti! Teufel! C., jvzhŠt.; ti šentana para! Št.- Pjk. (Črt.); da bi te para! dass dich das Wetter! Cig.; — der Teufel, der Satan, C., Mik.; — uboga para, armer Teufel; — tudi: pára.
  19. parābola, f. 1) das Gleichnis, die Parabel, Jan., nk.; — 2) die Parabel (eine Curve), Cig. (T.), Cel. (Geom.).
  20. parābolən, -lna, adj. = parabolski, Cig. (T.).
  21. parābolski, adj. parabolisch, Cig. (T.).
  22. paradȃjzar, -rja, m. der Paradiesapfel (solanum lycopersicum), Tuš. (R.); — pogl. rajsko jabolko.
  23. parādən, -dna, adj. zur Parade dienend, Parade-, Cig., nk.; paradni meč, Cig.
  24. paradížič, m. neko jabolko, Dict.
  25. paradı̑žnica, f. = paradajzar, der Paradiesapfel, Mur.; — pogl. rajsko jabolko.
  26. paradōksən, -ksna, adj. paradox, Cig. (T.).
  27. paradōkson, m. trditev, katera se na videz ali v resnici ne vjema z zdravim razumom, das Paradoxon, Cig. (T.).
  28. parafrāza, f. razlaga z drugimi besedami, die Paraphrase, Cig. (T.).
  29. paragrāf, m. der Paragraph; paragrafi so manjši odstavki v zakonih in znanstvenih spisih.
  30. paralāksa, f. mimozor, dvogledni kot, die Parallaxe ( astr.), Cig. (T.), nk.
  31. paralēlən, -lna, adj. vzporeden, parallel, Jan., Cig. (T.), nk.
  32. paralelepipēd, m. prizma nad paralelogramom, das Parallelepiped, Cig. (T.), Cel. (Geom.).
  33. paralelı̑zəm, -zma, m. razmerje med podobnimi rečmi, der Parallelismus, Cig. (T.).
  34. paralēlnost, f. vzporednost; — = paralelizem, der Parallelismus, Cig.
  35. paralelogrām, m. vzporednik, das Parallelogramm.
  36. paráłən, -łna, adj. zum Auftrennen dienend: parȃłni nožiček, das Trennmesser, Cig.
  37. parȃłnica, f. das Secierzimmer, DZ.
  38. parálọ, n. 1) das Trennmesser, Cig.; — 2) das Schlitzeisen, das Driet (bei den Sammtwebern), Cig.
  39. paralogīzəm, -zma, m. razumu nasproten sklep, der Paralogismus, Cig. (T.).
  40. paramagnēt, m. der Paramagnet ( phys.), Cig. (T.).
  41. paramagnētən, -tna, adj. paramagnetisch, Sen. (Fiz.).
  42. paramētər, -tra, m. der Parameter ( math.), Cig. (T.).
  43. paramitı̑ja, f. neka vrsta didaktičnih pripovedek, die Paramythie, Cig. (T.).
  44. pȃranje, n. das Schlitzen, das Auftrennen; — die Section, DZ., C.; p. živali, die Zootomie, Cig.
  45. parȃnjək, -njka, m. die Rolle ( mech.), Gorjansko (Kras)- Erj. (Torb.); — prim. it. paranco, die Zugwinde.
  46. pȃrast, adj. dampfförmig, Cig.
  47. paráš, m. 1) eine Art Messer, vzhŠt.- C.; — 2) = črtalo, das Pflugmesser, Cig.
  48. pȃrati, -am, vb. impf. auftrennen; suknjo parati; — p. se, aufgehen (von der Naht); — schlitzen: trebuh p.; — secieren, obducieren, Cig., C.
  49. parcēla, f. zemljišče, kot del posestva, die Parcelle.
  50. parcēlski, adj. Parcellen-: parcelsko število, DZ.
  51. párčəc, -čəca, m. dem. parec, Valj. (Rad).
  52. pàrd, párda, m. der Panther, Jan., Dalm.
  53. pardūna, f. neka ladijska vrv, die Pardune, Cig.
  54. párəc, -rca, m. dem. par, das Pärchen, Valj. (Rad).
  55. 1. pȃrən, -rna, adj. 1) Dampf-, Cig., Jan., Cig. (T.); parna kopelj, parna moč, parni stroj, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 2) párən = soparen, Jan.; danes je parno, M.
  56. 2. párən, -rna, adj. ein Paar bildend: ta dva konja sta zelo parna (bilden ein gutes Paar), Ig (Dol.); — was sich leicht gattet, gattlich, Cig.
  57. parentēza, f. vmesni stavek, vmetek, die Parenthese, Cig. (T.).
  58. párẹz, m. kol, s katerim pri svinjkanju pastir svinjko odganja, vzhŠt.
  59. pȃrga, f. 1) der Ölkuchen, Poh.; — 2) halbgelöschter Kalk, M.; — 3) eine knauserische Person, C.; — pogl. prga.
  60. párhet, m. = barhant, C.
  61. pàríba, f. paribe, Fischlurche, h. t.- Cig. (T.).
  62. pȃrica, f. die Ausdünstung, der Dunst, Mur., Cig.; — die Schwüle, Mur.
  63. parı̑łnica, f. posoda, v kateri se kaj pari ( n. pr. perilo), das Brühfass, der Brühtrog, Habd., Cig.
  64. parı̑łnik, m. = parilnica, der Brühtrog, Jan.
  65. parílọ, n. das Bähen der Wäsche, die Sechtelei, vzhŠt.- C.
  66. 1. páriti, pȃrim, vb. impf. 1) dunsten machen, dünsten, dämpfen; solnce pari, die Sonne hebt Dünste empor, Cig.; die Sonne bewirkt Schwüle, Z.; p. se, Dünste von sich geben, dampfen: seno se pari na kupu; na solncu se pari kaj mokrotnega; — p. se, welken, Mur., Danj.- Mik.; rože se že parijo, SlGor.; — 2) der Einwirkung des heißen Wassers aussetzen, brühen; slad p., das Malz mit heißem Wasser begießen und umrühren, maischen, V.-Cig.; perilo p., die Wäsche brühen, einlaugen, beuchen (sechteln), Habd., Cig., Mik., vzhŠt., ogr.- C.; sod p., ein Fass mit siedendem Wasser ausbrühen, Cig.
  67. 2. páriti, -im, vb. impf. paaren, Cig., Jan.; Krajinčan (kmet iz Suhe Krajine) vole pari, Bog pa ljudi, Zatičina ( Dol.)- Erj. (Torb.); — p. se, sich paaren (o pticah), Cig.; o sv. Gregorju se ptiči pare, Lašče- Levst. (Rok.); — p. se s kom, sich mit jemandem vergleichen, M.; — tudi paríti.
  68. parı̑zar, -rja, m. 1) der Pariserwagen (großer, starker Lastwagen), Slom.- C., SlN.; — 2) der Wolfsfuß (lycopus europaeus), Ip.- Erj. (Torb.); — iz nem.
  69. pȃrjenəc, -nca, m. eine Art Kuchen, das Schmalzbrot, Celjska ok.- C.
  70. pȃrjenik, m. nekakšen nizek, sladek kruh iz poparjenega testa, največ iz ajdove moke, navadno ga pečejo o svatovščinah, Cig., Dol.
  71. pārk, m. angleški vrt z drevjem, der Park.
  72. 1. párkəlj, -klja, m. 1) die Klaue, der gespaltene Huf; mali p., die Afterklaue (Oberklaue), Cig.; bolezen na parkljih, die Klauenseuche, Strp., nk.; — (zaničljivo o prstih na roki): parklji me bolijo, jvzhŠt.; — der ungespaltene Huf = kopito, Rez.- C.; — 2) ein Achtel einer Hube, Blc.-C., Notr.; — prim. šparkelj.
  73. 2. párkəlj, -klja, (-kəljna), m. der Popanz, der Teufel, Štrek. (Arch.); der Krampus (v spremstvu sv. Miklavža na Miklavžev večer); — prim. kor.-nem. partl, Štrek. (Arch.).
  74. pȃrkəljc, -kəljca, m. dem. parkelj; 1) eine kleine Klaue; — 2) kozji parkeljci, das echte Geißblatt (lonicera caprifolium), lesičji parkeljci, die gelbe Keulen-Morchel oder Bärentatze (clavaria flava), Tuš. (R.).
  75. párkəljn, -ljna, adj. Klauen-: parkeljna kuga, die Klauenseuche, Slom.- C.
  76. párkəljnat, adj. klauig, Cig.
  77. párkəljnica, f. die Klauenseuche, Cig., Nov.
  78. pȃrkljar, -rja, m. der Spalthufer, Cig.; — parkljarji, die Hufthiere, Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  79. parkljàt, -áta, adj. klauig, Cig., Jan.
  80. párkot, m. v hlevu pregraja, ki se naredi teletom ali ovcam, Malhinje (Kras)- Erj. (Torb.); — pogl. prekat.
  81. parlamēnt, m. državni zbor, das Parlament.
  82. parlamentārən, -rna, adj. parlamentarisch, nk.; parlamentarni jezik, die Parlamentssprache, nk.
  83. parlamentārnik, m. der Parlamentsredner, Zora.
  84. pȃrma, f. 1) die Scheune, Mur., Jan., Mik.; der Heuboden, Valj. (Rad), vzhŠt.; — 2) die Grotte, Jan., Poh.- C., Savinska dol.- Nov.; — prim. parna.
  85. pármati, -am, vb. impf. gedeihen, eine gute Ernte versprechen (von Feldfrüchten), Jan., Savinska dol.- C.
  86. parmezānəc, -nca, m. = parmezanski sir, Jan.
  87. parmezānski, adj. p. sir, der Parmesankäse, Cig., Jan.
  88. pȃrna, f. 1) gospodarsko poslopje za slamo, seno itd., nav. poleg poda (gumna), Št., Dol.; die Scheune, Guts.- Cig., Jan.; — 2) die Bähestube, Cig.; = sušilnica, na kateri se lan, konoplje, predno se tarejo, suše, tudi sušilnica za sadje, BlKr.; — 3) die Futterleiter über der Krippe, die Raufe, Gor.- Levst. (Rok.), Tolm.- Štrek. (LjZv.); — prim. srvn. barn, barne, Krippe, Raufe; Scheunenraum zur Seite der Tenne, Štrek. (LjZv.).
  89. pàrnȃg, -nága, adj. = čisto nag, Lašče- Levst. (Rok.); do parnazega sleči, Kast.; — iz nem. "bar" in slov. "nag", Levst. (Rok.).
  90. 1. pȃrnica, f. 1) = žehtnik, der Sechtzuber, C.; — 2) (ladja) p., das Dampfschiff, Cig., DZ.; p. na vijak, der Schraubendampfer, Cig. (T.); prim. parnik.
  91. 2. pȃrnica, f. dem. parna; = parna 2), Dol.- Cig.
  92. pȃrnik, m. 1) das Süßbrot, Mur.; prim. parjenec; — 2) das Treibbeet, das Frühbeet, das Mistbeet, Cig., Jan., DZ., C.; ( rus.); — 3) kraj, kjer se treske parijo (sušijo), C.; — 4) = žehtnik, der Brühtrog, Jan.; — 5) = parni kotel, DZ.; — 6) das Dampfschiff, der Dampfer, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  93. párniti, pȃrnem, vb. pf. verenden, verrecken, C.- Cig., Mik., ogr.- C.; naj parne! BlKr.- M.
  94. párnohət, -hta, m. die Klaue, Jan.; — prim. pažnohet.
  95. párnohtəlj, -tlja, m. = parnohet, (parnohtli) Rož.- Kres.
  96. párnohtnica, f. = bolezen na parkljih, die Klauenseuche, Jan.
  97. parǫ̑bək, -bka, m. 1) der noch in der Erde steckende Klotz eines gefällten Baumes, der Baumstock, Cig., Jan., Levst. (Rok.), Tolm.- Erj. (Torb.), Notr., nk.; — 2) majhen preval v gozdu, Cerknica ( Goriš.).
  98. parobròd, -brǫ́da, m. das Dampfschiff, Cig., Jan., nk.; — hs.
  99. parobrǫ́dən, -dna, adj. Dampfschiff-, nk.
  100. parodı̑ja, f. posnemanje resnega govora na smešno stran, die Parodie; parodijo delati, parodieren, Cig. (T.).

   65.387 65.487 65.587 65.687 65.787 65.887 65.987 66.087 66.187 66.287  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA