Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
v (65.787-65.886)
-
páličati, -am, vb. impf. prügeln, Ist. ( Nov.)- C.
-
palíčiti, -ı̑čim, vb. impf. 1) prügeln, Gor.; — 2) stoßen: v pekel koga p., Glas.; — 3) páličiti = žokati, (palčiti) ogr.- C.
-
páličje, n. coll. Stöcke, Stäbe, C., Valj. (Rad).
-
pálička, f. dem. palica; 1) das Stöckchen; — 2) der Klöpfel (bei der Trommel), Cig.; — 3) neka alga (bacillare), Tuš. (B.).
-
páličnice, f. pl. der Orion, ein Gestirn, Kras, Ip.- Erj. (Torb.).
-
pàlı̑k, m. die Pseudomorphose, h. t.- Cig. (T.).
-
palı̑łnica, f. das Brennhaus, die Brennerei, Cig., Jan.
-
palílọ, n. der Brennstoff, C.
-
1. palína, f. = smod, palež, der Brand an Früchten, C.
-
2. palína, f. die Signalstange, Cig. (T.); (pobeljena ranta zemljemerska na kaki višavi, Nov.).
-
palinka, f. der Brantwein, Mik.; — prim. paljenka.
-
palisāda, f. kol, der Schanzpfahl, die Palissade, V.-Cig., Jan.
-
palíska, f. s prahom pomešana moka v mlinu, das Staubmehl, Cig., Štrek., Ip., Vreme- Erj. (Torb.), Dol.; — prim. poliska.
-
palískast, adj. voll Mehlstaub, Ip.- Mik.
-
pàlı̑st, m. das Nebenblatt, Jan. (H.).
-
palíšče, n. der Brennort, die Brennerei, Cig.; — der Brennpunkt, Str.; — pálišče, der Ort, wo etwas verbrannt wird, Bes., Gor.
-
1. páliti, -im, vb. impf. sengen, absengen, an der Flamme ab-, ausbrennen; laže, kakor bi mokre svinje palil, Lašče- Levst. (Rok.); ausfeuern: sod p., Mur., Cig.; trto p., ein Flechtreis anbrennen, Cig.; p. les, das Holz bähen, Cig.; — tobak p., Tabak rauchen, M., jvzhŠt.; — solnce pali, die Sonne brennt, Cig.; — nekaj se pali = es glimmt, brennt etwas.
-
2. palíti, -ím, vb. impf. mit Schlamm überziehen: ploha travnike pali, vzhŠt.- C.; Ploha naleti, Zemlja se pali, Danj. (Posv. p.); — prim. 2. pal.
-
páljenəc, -nca, m. paljeni ječmen (Malz), Blc.-C.
-
páljenək, -nka, m. eine Art Kukuruzkuchen, Hal.- C.
-
paljenína, f. der Brand: po paljenini smrdi, C.
-
páljenka, f. der Brantwein, Jan., ogr.- C.
-
pȃljka, f. zvaljano in spečeno ter z mastjo polito testo, kajk.- Valj. (Rad).
-
pȃljkar, -rja, m. = paberkovavec, der Ährenleser, Cig., Jan.; — prim. paljkati.
-
pȃljkarica, f. die Ährenleserin, Cig., Jan.
-
pȃljkati, -am, vb. impf. = paberkovati, Ähren lesen, Cig., Jan.; — prim. hs. paljetkovati = paberkovati.
-
paljúska, f. das Schrotmehl, Dol.- Mik. (Et.); — = paliska, (paluska) Nov.
-
pālmast, adj. palmenartig: palmasta rastlina, das Palmengewächs, Cig.
-
páluba, f. das Verdeck, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., Zv., Zora; — rus. páluba.
-
palȗd, m. 1) angeschwemmter Unrath, das Anschwemmicht, Z., Dol.; — 2) die Binse (scirpus), Blc.-C.; — = rogoz, Rez.- C.
-
palúda, f. das Anschwemmicht: palude in madeži (splošnega potopa), Rog.- Valj. (Rad).
-
palȗdje, n. 1) angeschwemmtes Zeug, das Anschwemmicht, Fr., SlGradec- C.; — 2) = ropotija, der Plunder, Guts., C.; hišno p., das Hausgeräth, Meg.- C.; — das Gesindel, C.; — 3) = bičje, ločje, Binsen, Meg., Dalm., C.
-
palȗdnica, f. die Dotterblume (caltha palustris), Cig.
-
pàlúna, f. der Nebenmond, Jes.
-
palúska, f., Nov., pogl. paljuska, paliska.
-
palúža, f. = kaluža, C.
-
palȗžnica, f. das Sumpfheu, C.
-
pàlužnína, f. das Alkaloid, Cig. (T.), C., DZ.
-
pȃm, m. ein kleines Kind, Ravn.- M.
-
pȃmčək, -čka, m. dem. pam, Z.
-
pàmẹ̑səc, -sca, m. = paluna, der Nebenmond, Cig. (T.), C.
-
pámet, f. 1) das Gedächtnis, Cig., Jan., Cig. (T.); na p. znati, auswendig wissen, Mur., Cig., Jan.; (= iz pameti, C.); na p. vaditi, dem Gedächtnis einprägen, Meg.- Mik.; za moje pameti, soweit ich mich zu entsinnen weiß, Jan., Lašče- Levst. (Rok.); = kar moja pamet nese, Erj. (Izb. sp.); za naše pameti, in unseren Tagen, Blc.-C.; na pameti imeti, gedenken, Vrt.; v pameti imeti, wissen, Gor.; — 2) die Vernunft, die Einsicht, der Verstand, die Raison, die Besonnenheit: Bog daj bebcem (norcem) pamet! komur ni Bog pameti dal, njemu je kovač ne bo skoval, Npreg.- Cig.; pamet je boljša ko žamet; zdrave pameti biti, bei Troste sein; iz pameti stopiti, irrsinnig werden, C.; od pameti iti, von Sinnen sein, C.; ni prave pameti, es ist nicht richtig in seinem Kopfe, Cig.; po pameti, vernunftgemäß; po pameti ravnati, vernünftig, besonnen handeln, Cig.; kratka p., geringe Einsicht, kurzer Verstand, Cig.; ima dolge lase pa kratko p., jvzhŠt.; po moji pameti, nach meiner Einsicht, C.; kolikor ljudi, toliko pameti, viel Köpfe, viel Sinne, Levst. (Zb. sp.); da bi jih že vendar pamet srečala, dass doch die Leute gescheiter würden, Cig., jvzhŠt.; pameti koga učiti, jemanden witzigen, Cig.; pameti si kupiti, Lehrgeld zahlen, Fr.- C.; da bi jim Bog to pamet (diesen vernünftigen Gedanken) dal! C.; — na p. vzeti, jemati, bemerken, gewahr werden, beobachten, Mur., vzhŠt., ogr.- C.; tudi: sich zu Gemüthe führen, C.; — slepa p., der Naturinstinct, Blc.-C.
-
pámetən, -tna, adj. vernünftig, gescheit, klug, besonnen; p. človek; pametna beseda; pametno govoriti, vesti se; ali si ti pameten! (ironično), was dir nicht einfällt! jvzhŠt.
-
pámetiti, -im, vb. impf. im Gedächtnisse haben, sich erinnern, sich entsinnen, Cig., Jan., Štrek.; odkar pametim, soweit ich gedenke, Cig.; odkar svet pameti, seit Menschen Gedenken, Cig.; p. kaj, Cig.
-
pámetka, f. dem. pamet; die Vernunft, der Verstand, C.
-
pámetnik, m. 1) = pameten človek, Jurč., SlN.; — 2) der Gedenkmann, Cig., DZkr.; — 3) das Gedenkbuch, Cig., Jan.; — das Denkmal, Jan.; — die Denktafel, C.; — 4) = pametivar, Mur.
-
pametnják, m. 1) ein verständiger, kluger Mensch, SlN., Vrt.; — 2) = pametivar, Mur., vzhŠt.
-
pámetnost, f. die Vernünftigkeit, die Klugheit, die Besonnenheit, Mur., Cig., Ravn.- Valj. (Rad).
-
pȃmprlič, m. ein dickes Kind, Let.; — prim. bav. pampelein, kleines, rundes Ding, tirol.-nem. pàmperl, Lämmchen, Štrek. (Arch.).
-
pámtiti, -im, vb. impf. = pametim, nk.; — hs.
-
pȃna, f. der Bann, Cig.; — iz nem.
-
panȃda, f. dicke Brotsuppe, C., Jsvkr., Valj. (Rad); — prim. it. pannata.
-
pȃnati, -am, vb. impf. bannen, Mur., Cig.; gada p., Gor.; ogenj p., M.; — iz nem.
-
pandēkte, f. pl. zbirka izpiskov iz spisov rimskih pravnikov, die Pandekten, Cig.
-
pandı̑rək, -rka, m., Cig., Frey. (F.), pogl. pondirek.
-
pandúr, -rja, m. neka vrsta ogrskih vojakov v prejšnjih stoletjih, tudi: nekakšen birič, der Pandur.
-
pandúrəc, -rca, m. dem. pandur, Valj. (Rad).
-
pȃnj, pȃnja, panjȃ, panjȗ, m. 1) das stecken gebliebene Stück eines abgehauenen Baumes, der Baumstock; pri suhem panju je lahko ogenj netiti, Mur.; tudi panj je lep oblečen = Kleider machen Leute, Npreg.- Cig.; — der Stamm, aus dem Bretter gemacht werden, der Brettbaum, das Riegelholz, V.-Cig.; — 2) der Bienenstock; — 3) = koš, der zum Pressen geordnete Traubenhaufen, Fr.- C.
-
panja, f., Trst. ( Glas.), pogl. panjava.
-
panjáč, m. der Baumklotz, Cig., Jan., Gor.; der Holzklotz: koliko panjačev imava za zimo? Kod. (Mar.); zglavnjak ali, kakor pravite vi, Gorenjci, panjač, Str.
-
pȃnjast, adj. blockförmig, (penjast) ogr.- C.
-
pȃnjčəc, -čca, m. dem. panjec, Valj. (Rad).
-
pȃnjəc, -njca, m. dem. panj, Valj. (Rad).
-
pȃnjica, f. goba, rastoča na panju, BlKr.- DSv.
-
pȃnjič, m. hlodič, ki se pri preši na koš deva, C.
-
pánoga, f. 1) der Afterfuß ( zool.), Cig. (T.); — 2) der Seitentrieb, C.; jelenski rog ima panoge, C.; ein Theil eines Gabelastes, Z.; — panoga (komu, čemu) biti, gleichkommen, Fr.- C.; — irgend eine Abzweigung, DZ., BlKr.; — 3) der Arm ( fig.), der Wasserarm, Št.- Cig.; der Seitenarm eines Flusses, Cig.; der Mühlgang, C.; — stolbna panoga, der Stiegenarm, Levst. (Pril.); — der Gebirgszweig, Cig.; — das Fach einer Wissenschaft, C.
-
pánogast, adj. mit Seitentrieben, ästig, zackig, C.
-
panogàt, -áta, adj. = panogast, C.
-
panǫ̑gla, f. sirkova (koruzna) p., der Maiskolben, C., Tolm.- Erj. (Torb.); — prim. it. panocchia, Kolben.
-
panola, f., Rez.- C., pogl. panogla.
-
pánož, m. der Edelknecht, der Page, V.-Cig., Jan.; — češ. panoš.
-
pánožica, f. dem. panoga; das Scheinfüßchen, Erj. (Z.).
-
pànt, pánta, m. 1) das Thürband; — 2) die Gattung, die Art, C.; — die Statur, Meg.- C.; dobrega, slabega panta, Hal.- C.; — iz nem. "Band", ki pomenja v bav. narečju tudi: Verwandtschaft, C.
-
pȃntəc, -tca, m. dem. pant, Valj. (Rad).
-
panteīzəm, -zma, m. vseboštvo, der Pantheismus.
-
pānter, -rja, m. der Panther (felis pardus), Jan., Erj. (Ž.); črni p. ( f. melas), Erj. (Z.).
-
pantomīma, f. dramatična igra s kretanjem in gibanjem telesa, brez govora in petja, die Pantomime.
-
pàǫ́blọ, n. das Sphäroid, Cig. (T.); zemeljsko p., das Erdsphäroid, Jes.
-
pàogǫ́r, -rja, m. der Aalmolch (amphiuma), Erj. (Z.).
-
pápa, f. 1) das Essen, die Speise (v otročjem govoru); dobra pupa in papa, Glas.; — 2) pl. pape = žrelo, der Rachen, vzhŠt.; strašen plamen je gorel lintveru (= lintverju) iz pap, Npr. ( vzhŠt.)- Kres.
-
pápati, -am, vb. impf. essen, pappen (v otročjem govoru).
-
pȃpək, -pka, m. = živinski parkelj, Z., BlKr.
-
1. papę̑r, -rja, m. = papir, Valj. (Rad).
-
2. pápər, -pra, m. turški p., die Beißbeere, spanischer Pfeffer oder Paprika (capsicum annuum), Tuš. (R.); — pogl. poper.
-
páperək, -rka, m., Mur., Cig., Mik., Št., Dol. i. dr., nav. oblika za pravilnejšo: paberek.
-
pȃpeški, adj. päpstlich, Mur., Cig., Jan.
-
1. pȃpež, m. der Papst; — prim. stvn. pabes, bābes, Mik.
-
2. pȃpež, m. 1) der Esser, Z.; naš Janezek je že zdaj papež, Gor.; (šaljiva beseda); — 2) coll. Esswaren, C.; — prim. papati.
-
pȃpežica, f. = turška repa, C.; die Topinambourrübe (helianthus tuberosus), Z.
-
papežı̑ja, f. = papeštvo ( zaničlj.), Krelj.
-
pȃpežnik, m. der Papist, Guts.- Cig., Jan., Krelj, M., Dalm.
-
pápica, f. dem. papa; ima dosti papice in pupice, er hat genug zu essen und zu trinken (v otročjem govoru), BlKr.
-
papíga, f. der Papagei, Mur., Cig., Jan., Erj. (Ž.), nk.
-
papígast, adj. papageienartig, Cig.
-
papígica, f. dem. papiga; nerazdružna p., der Inseparabel (psittacula pullaria), Erj. (Ž.).
-
papı̑nəc, -nca, m. der Papist, der Katholik, ogr.- Mik., C., Vest.
-
papı̑nski, adj. papistisch, katholisch, ogr.- C.
-
papı̑r, -rja, m. das Papier; pisni, pisalni p., das Schreibpapier, Cig., Jan., nk.; pisemski p., das Briefpapier, Cig., Jan.; = listovni p., Jan.; pijoči p., das Löschpapier, Cig. = pivni p., Cig., Jan.; ognjeviti p., das Pyropapier, DZ.; p. pije, das Papier fließt, Cig.; p. moči, ne drži tinte, das Papier schlägt durch, Cig.; — vrednotni p., das Wertpapier, DZ.; = vrednostni p., Jan.
-
papı̑rar, -rja, m. der Papiermacher, der Papierfabrikant, der Papierhändler, Cig., Jan., C.
-
papı̑rarica, f. die Papiermacherin, die Papierhändlerin, Cig.
65.287 65.387 65.487 65.587 65.687 65.787 65.887 65.987 66.087 66.187
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani