Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (65.787-65.886)

  1. páličati, -am, vb. impf. prügeln, Ist. ( Nov.)- C.
  2. palíčiti, -ı̑čim, vb. impf. 1) prügeln, Gor.; — 2) stoßen: v pekel koga p., Glas.; — 3) páličiti = žokati, (palčiti) ogr.- C.
  3. páličje, n. coll. Stöcke, Stäbe, C., Valj. (Rad).
  4. pálička, f. dem. palica; 1) das Stöckchen; — 2) der Klöpfel (bei der Trommel), Cig.; — 3) neka alga (bacillare), Tuš. (B.).
  5. páličnice, f. pl. der Orion, ein Gestirn, Kras, Ip.- Erj. (Torb.).
  6. pàlı̑k, m. die Pseudomorphose, h. t.- Cig. (T.).
  7. palı̑łnica, f. das Brennhaus, die Brennerei, Cig., Jan.
  8. palílọ, n. der Brennstoff, C.
  9. 1. palína, f. = smod, palež, der Brand an Früchten, C.
  10. 2. palína, f. die Signalstange, Cig. (T.); (pobeljena ranta zemljemerska na kaki višavi, Nov.).
  11. palinka, f. der Brantwein, Mik.; — prim. paljenka.
  12. palisāda, f. kol, der Schanzpfahl, die Palissade, V.-Cig., Jan.
  13. palíska, f. s prahom pomešana moka v mlinu, das Staubmehl, Cig., Štrek., Ip., Vreme- Erj. (Torb.), Dol.; — prim. poliska.
  14. palískast, adj. voll Mehlstaub, Ip.- Mik.
  15. pàlı̑st, m. das Nebenblatt, Jan. (H.).
  16. palíšče, n. der Brennort, die Brennerei, Cig.; — der Brennpunkt, Str.; — pálišče, der Ort, wo etwas verbrannt wird, Bes., Gor.
  17. 1. páliti, -im, vb. impf. sengen, absengen, an der Flamme ab-, ausbrennen; laže, kakor bi mokre svinje palil, Lašče- Levst. (Rok.); ausfeuern: sod p., Mur., Cig.; trto p., ein Flechtreis anbrennen, Cig.; p. les, das Holz bähen, Cig.; — tobak p., Tabak rauchen, M., jvzhŠt.; — solnce pali, die Sonne brennt, Cig.; — nekaj se pali = es glimmt, brennt etwas.
  18. 2. palíti, -ím, vb. impf. mit Schlamm überziehen: ploha travnike pali, vzhŠt.- C.; Ploha naleti, Zemlja se pali, Danj. (Posv. p.); — prim. 2. pal.
  19. páljenəc, -nca, m. paljeni ječmen (Malz), Blc.-C.
  20. páljenək, -nka, m. eine Art Kukuruzkuchen, Hal.- C.
  21. paljenína, f. der Brand: po paljenini smrdi, C.
  22. páljenka, f. der Brantwein, Jan., ogr.- C.
  23. pȃljka, f. zvaljano in spečeno ter z mastjo polito testo, kajk.- Valj. (Rad).
  24. pȃljkar, -rja, m. = paberkovavec, der Ährenleser, Cig., Jan.; — prim. paljkati.
  25. pȃljkarica, f. die Ährenleserin, Cig., Jan.
  26. pȃljkati, -am, vb. impf. = paberkovati, Ähren lesen, Cig., Jan.; — prim. hs. paljetkovati = paberkovati.
  27. paljúska, f. das Schrotmehl, Dol.- Mik. (Et.); — = paliska, (paluska) Nov.
  28. pālmast, adj. palmenartig: palmasta rastlina, das Palmengewächs, Cig.
  29. páluba, f. das Verdeck, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., Zv., Zora; — rus. páluba.
  30. palȗd, m. 1) angeschwemmter Unrath, das Anschwemmicht, Z., Dol.; — 2) die Binse (scirpus), Blc.-C.; — = rogoz, Rez.- C.
  31. palúda, f. das Anschwemmicht: palude in madeži (splošnega potopa), Rog.- Valj. (Rad).
  32. palȗdje, n. 1) angeschwemmtes Zeug, das Anschwemmicht, Fr., SlGradec- C.; — 2) = ropotija, der Plunder, Guts., C.; hišno p., das Hausgeräth, Meg.- C.; — das Gesindel, C.; — 3) = bičje, ločje, Binsen, Meg., Dalm., C.
  33. palȗdnica, f. die Dotterblume (caltha palustris), Cig.
  34. pàlúna, f. der Nebenmond, Jes.
  35. palúska, f., Nov., pogl. paljuska, paliska.
  36. palúža, f. = kaluža, C.
  37. palȗžnica, f. das Sumpfheu, C.
  38. pàlužnína, f. das Alkaloid, Cig. (T.), C., DZ.
  39. pȃm, m. ein kleines Kind, Ravn.- M.
  40. pȃmčək, -čka, m. dem. pam, Z.
  41. pàmẹ̑səc, -sca, m. = paluna, der Nebenmond, Cig. (T.), C.
  42. pámet, f. 1) das Gedächtnis, Cig., Jan., Cig. (T.); na p. znati, auswendig wissen, Mur., Cig., Jan.; (= iz pameti, C.); na p. vaditi, dem Gedächtnis einprägen, Meg.- Mik.; za moje pameti, soweit ich mich zu entsinnen weiß, Jan., Lašče- Levst. (Rok.); = kar moja pamet nese, Erj. (Izb. sp.); za naše pameti, in unseren Tagen, Blc.-C.; na pameti imeti, gedenken, Vrt.; v pameti imeti, wissen, Gor.; — 2) die Vernunft, die Einsicht, der Verstand, die Raison, die Besonnenheit: Bog daj bebcem (norcem) pamet! komur ni Bog pameti dal, njemu je kovač ne bo skoval, Npreg.- Cig.; pamet je boljša ko žamet; zdrave pameti biti, bei Troste sein; iz pameti stopiti, irrsinnig werden, C.; od pameti iti, von Sinnen sein, C.; ni prave pameti, es ist nicht richtig in seinem Kopfe, Cig.; po pameti, vernunftgemäß; po pameti ravnati, vernünftig, besonnen handeln, Cig.; kratka p., geringe Einsicht, kurzer Verstand, Cig.; ima dolge lase pa kratko p., jvzhŠt.; po moji pameti, nach meiner Einsicht, C.; kolikor ljudi, toliko pameti, viel Köpfe, viel Sinne, Levst. (Zb. sp.); da bi jih že vendar pamet srečala, dass doch die Leute gescheiter würden, Cig., jvzhŠt.; pameti koga učiti, jemanden witzigen, Cig.; pameti si kupiti, Lehrgeld zahlen, Fr.- C.; da bi jim Bog to pamet (diesen vernünftigen Gedanken) dal! C.; — na p. vzeti, jemati, bemerken, gewahr werden, beobachten, Mur., vzhŠt., ogr.- C.; tudi: sich zu Gemüthe führen, C.; — slepa p., der Naturinstinct, Blc.-C.
  43. pámetən, -tna, adj. vernünftig, gescheit, klug, besonnen; p. človek; pametna beseda; pametno govoriti, vesti se; ali si ti pameten! (ironično), was dir nicht einfällt! jvzhŠt.
  44. pámetiti, -im, vb. impf. im Gedächtnisse haben, sich erinnern, sich entsinnen, Cig., Jan., Štrek.; odkar pametim, soweit ich gedenke, Cig.; odkar svet pameti, seit Menschen Gedenken, Cig.; p. kaj, Cig.
  45. pámetka, f. dem. pamet; die Vernunft, der Verstand, C.
  46. pámetnik, m. 1) = pameten človek, Jurč., SlN.; — 2) der Gedenkmann, Cig., DZkr.; — 3) das Gedenkbuch, Cig., Jan.; — das Denkmal, Jan.; — die Denktafel, C.; — 4) = pametivar, Mur.
  47. pametnják, m. 1) ein verständiger, kluger Mensch, SlN., Vrt.; — 2) = pametivar, Mur., vzhŠt.
  48. pámetnost, f. die Vernünftigkeit, die Klugheit, die Besonnenheit, Mur., Cig., Ravn.- Valj. (Rad).
  49. pȃmprlič, m. ein dickes Kind, Let.; — prim. bav. pampelein, kleines, rundes Ding, tirol.-nem. pàmperl, Lämmchen, Štrek. (Arch.).
  50. pámtiti, -im, vb. impf. = pametim, nk.; — hs.
  51. pȃna, f. der Bann, Cig.; — iz nem.
  52. panȃda, f. dicke Brotsuppe, C., Jsvkr., Valj. (Rad); — prim. it. pannata.
  53. pȃnati, -am, vb. impf. bannen, Mur., Cig.; gada p., Gor.; ogenj p., M.; — iz nem.
  54. pandēkte, f. pl. zbirka izpiskov iz spisov rimskih pravnikov, die Pandekten, Cig.
  55. pandı̑rək, -rka, m., Cig., Frey. (F.), pogl. pondirek.
  56. pandúr, -rja, m. neka vrsta ogrskih vojakov v prejšnjih stoletjih, tudi: nekakšen birič, der Pandur.
  57. pandúrəc, -rca, m. dem. pandur, Valj. (Rad).
  58. pȃnj, pȃnja, panjȃ, panjȗ, m. 1) das stecken gebliebene Stück eines abgehauenen Baumes, der Baumstock; pri suhem panju je lahko ogenj netiti, Mur.; tudi panj je lep oblečen = Kleider machen Leute, Npreg.- Cig.; — der Stamm, aus dem Bretter gemacht werden, der Brettbaum, das Riegelholz, V.-Cig.; — 2) der Bienenstock; — 3) = koš, der zum Pressen geordnete Traubenhaufen, Fr.- C.
  59. panja, f., Trst. ( Glas.), pogl. panjava.
  60. panjáč, m. der Baumklotz, Cig., Jan., Gor.; der Holzklotz: koliko panjačev imava za zimo? Kod. (Mar.); zglavnjak ali, kakor pravite vi, Gorenjci, panjač, Str.
  61. pȃnjast, adj. blockförmig, (penjast) ogr.- C.
  62. pȃnjčəc, -čca, m. dem. panjec, Valj. (Rad).
  63. pȃnjəc, -njca, m. dem. panj, Valj. (Rad).
  64. pȃnjica, f. goba, rastoča na panju, BlKr.- DSv.
  65. pȃnjič, m. hlodič, ki se pri preši na koš deva, C.
  66. pánoga, f. 1) der Afterfuß ( zool.), Cig. (T.); — 2) der Seitentrieb, C.; jelenski rog ima panoge, C.; ein Theil eines Gabelastes, Z.; — panoga (komu, čemu) biti, gleichkommen, Fr.- C.; — irgend eine Abzweigung, DZ., BlKr.; — 3) der Arm ( fig.), der Wasserarm, Št.- Cig.; der Seitenarm eines Flusses, Cig.; der Mühlgang, C.; — stolbna panoga, der Stiegenarm, Levst. (Pril.); — der Gebirgszweig, Cig.; — das Fach einer Wissenschaft, C.
  67. pánogast, adj. mit Seitentrieben, ästig, zackig, C.
  68. panogàt, -áta, adj. = panogast, C.
  69. panǫ̑gla, f. sirkova (koruzna) p., der Maiskolben, C., Tolm.- Erj. (Torb.); — prim. it. panocchia, Kolben.
  70. panola, f., Rez.- C., pogl. panogla.
  71. pánož, m. der Edelknecht, der Page, V.-Cig., Jan.; — češ. panoš.
  72. pánožica, f. dem. panoga; das Scheinfüßchen, Erj. (Z.).
  73. pànt, pánta, m. 1) das Thürband; — 2) die Gattung, die Art, C.; — die Statur, Meg.- C.; dobrega, slabega panta, Hal.- C.; — iz nem. "Band", ki pomenja v bav. narečju tudi: Verwandtschaft, C.
  74. pȃntəc, -tca, m. dem. pant, Valj. (Rad).
  75. panteīzəm, -zma, m. vseboštvo, der Pantheismus.
  76. pānter, -rja, m. der Panther (felis pardus), Jan., Erj. (Ž.); črni p. ( f. melas), Erj. (Z.).
  77. pantomīma, f. dramatična igra s kretanjem in gibanjem telesa, brez govora in petja, die Pantomime.
  78. pàǫ́blọ, n. das Sphäroid, Cig. (T.); zemeljsko p., das Erdsphäroid, Jes.
  79. pàogǫ́r, -rja, m. der Aalmolch (amphiuma), Erj. (Z.).
  80. pápa, f. 1) das Essen, die Speise (v otročjem govoru); dobra pupa in papa, Glas.; — 2) pl. pape = žrelo, der Rachen, vzhŠt.; strašen plamen je gorel lintveru (= lintverju) iz pap, Npr. ( vzhŠt.)- Kres.
  81. pápati, -am, vb. impf. essen, pappen (v otročjem govoru).
  82. pȃpək, -pka, m. = živinski parkelj, Z., BlKr.
  83. 1. papę̑r, -rja, m. = papir, Valj. (Rad).
  84. 2. pápər, -pra, m. turški p., die Beißbeere, spanischer Pfeffer oder Paprika (capsicum annuum), Tuš. (R.); — pogl. poper.
  85. páperək, -rka, m., Mur., Cig., Mik., Št., Dol. i. dr., nav. oblika za pravilnejšo: paberek.
  86. pȃpeški, adj. päpstlich, Mur., Cig., Jan.
  87. 1. pȃpež, m. der Papst; — prim. stvn. pabes, bābes, Mik.
  88. 2. pȃpež, m. 1) der Esser, Z.; naš Janezek je že zdaj papež, Gor.; (šaljiva beseda); — 2) coll. Esswaren, C.; — prim. papati.
  89. pȃpežica, f. = turška repa, C.; die Topinambourrübe (helianthus tuberosus), Z.
  90. papežı̑ja, f. = papeštvo ( zaničlj.), Krelj.
  91. pȃpežnik, m. der Papist, Guts.- Cig., Jan., Krelj, M., Dalm.
  92. pápica, f. dem. papa; ima dosti papice in pupice, er hat genug zu essen und zu trinken (v otročjem govoru), BlKr.
  93. papíga, f. der Papagei, Mur., Cig., Jan., Erj. (Ž.), nk.
  94. papígast, adj. papageienartig, Cig.
  95. papígica, f. dem. papiga; nerazdružna p., der Inseparabel (psittacula pullaria), Erj. (Ž.).
  96. papı̑nəc, -nca, m. der Papist, der Katholik, ogr.- Mik., C., Vest.
  97. papı̑nski, adj. papistisch, katholisch, ogr.- C.
  98. papı̑r, -rja, m. das Papier; pisni, pisalni p., das Schreibpapier, Cig., Jan., nk.; pisemski p., das Briefpapier, Cig., Jan.; = listovni p., Jan.; pijoči p., das Löschpapier, Cig. = pivni p., Cig., Jan.; ognjeviti p., das Pyropapier, DZ.; p. pije, das Papier fließt, Cig.; p. moči, ne drži tinte, das Papier schlägt durch, Cig.; — vrednotni p., das Wertpapier, DZ.; = vrednostni p., Jan.
  99. papı̑rar, -rja, m. der Papiermacher, der Papierfabrikant, der Papierhändler, Cig., Jan., C.
  100. papı̑rarica, f. die Papiermacherin, die Papierhändlerin, Cig.

   65.287 65.387 65.487 65.587 65.687 65.787 65.887 65.987 66.087 66.187  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA