Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (65.587-65.686)

  1. ožı̑mčək, -čka, m. = ožemček, Senožeče ( Notr.)- Erj. (Torb.).
  2. ožína, f. die Enge; die Thalenge, Cig., Jan.; rečna o., die Stromenge, Jan. (H.); morska o., die Meerenge, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Jes.; zemeljska o., die Erdenge, der Isthmus, Cig. (T.), Jes.
  3. ǫ́žiti, ǫ̑žim, vb. impf. schmal machen, schmälern, engen, Cig., Jan.; o. se, sich verengen, Levst. (Podk.).
  4. ožíti, -žı̑jem, vb. pf. lebendig werden, C.; aufleben: studenci so zopet ožili, Vrsno pod Krnom- Erj. (Torb.).
  5. ožítiti se, -im se, vb. pf. Körner ansetzen: ožiti se žito ( n. pr. pšenica), kadar dobode zrnje, Vas Krn- Erj. (Torb.).
  6. ožížniti, -žı̑žnem, vb. pf. stärker glimmen machen, o. se, stärker zu glimmen anfangen: veter je potegnil in pepel se je ožižnil, Polj.
  7. ožlabudráti, -ȃm, vb. pf. beschwatzen, C.
  8. ožláhtniti, -im, vb. pf. veredeln, Cig.
  9. ožlẹ́biti, -im, vb. pf. abfalzen (bei Tischlerarbeiten), Cig.
  10. ožlę̑rje, n. 1) die Ofenmündung, SlGor.; bes. der obere Theil des Ofenloches, Jan.; — 2) der Spitzensaum am Halstheile des Frauenhemdes, C.; — prim. ožrelje 3).
  11. ožlı̑ndrati, -am, vb. pf. verschlacken, Cig.
  12. ožmèk, -žmę́ka, m. die Schraubenmutterschnecke bei Pressen, Nov.- C.; — prim. žmek.
  13. ožmę́kniti, -žmę̑knem, vb. pf. auspressen, C.
  14. ožmẹ́ti, -žmèm, vb. pf. = ožeti, Dict.- Mik., Cig., Št., Gor.
  15. ožmę́titi, -im, vb. pf. schwer machen, C.
  16. ožmíkati, -kam, -čem, vb. pf. ausdrücken, auspressen, Z., C.; — perilo o., die Wäsche auswinden, ausringen, Cig., Jan.
  17. ožmíkəlj, -klja, m. = žmikelj, die Fetthenne (sedum), Cig., Jan.
  18. ožnȃrati, -am, vb. pf. besudeln, Z., jvzhŠt.
  19. ǫ̑žnik, m. der Stinkasand, der Teufelsdreck (asa foetida); nav. oženk, voženk.
  20. ožółčiti, -im, vb. pf. vergällen, Cig.
  21. ožółgəł, -gla, adj. ranzig, C.; — prim. ožolgniti.
  22. ožółgniti, -žȏłgnem, vb. pf. verderben (von Mehl, Nüssen, Kastanien), ranzig (gelb) o. schwammig werden, (ožugniti) vzhŠt.- C.; durch Nässe verderben (vom Holz), C.; — nam. ožolkniti; prim. žolhek.
  23. óžołt, adj. gelblich, rothgelb, ogr.- C.
  24. ožołtẹ́ti, -ím, vb. pf. gelb werden, Jan.
  25. ožrẹbíti se, -ím se, vb. pf. ein Füllen werfen, Cig., Jan., Burg. (Rok.), Levst. (Nauk).
  26. ožrebljáti, -ȃm, vb. pf. mit Nägeln beschlagen, Jarn.
  27. ožrẹ̑lje, n. 1) die am Halfe des Rindviehes herabhängende Haut, die Wamme, Dol.- Cig., Jan., Mik.; — 2) der den Hals umgebende Theil eines Kleides, Dalm.; das Unterfutter am Frauenhemde, Rib.- M., C.; — 3) das Ofenloch, C.; — das Spundloch, Jan.
  28. ožrẹ́lọ, n. der Halssaum an einem Kleide, Dict.; o. moje suknje, Dalm.; — der Mund des Mühlsteines, Dict.- C.; — die Kanonenmündung, C.; — das Spundloch, Jan.; — = tuljevka, die Spindeldille am Spinnrade, C.
  29. ožŕtati, -am, vb. pf. übervortheilen, betrügen, Mur.
  30. ožŕtən, -tna, adj. gefräßig, Guts., Jarn.
  31. ožȓtnik, m. der Vielfraß, Guts.
  32. ožŕtnost, f. die Gefräßigkeit, Guts., Jarn.
  33. ožȗlək, -lka, m. die Schwiele, Mur., Cig., Jan.
  34. ožúliti, -im, vb. pf. 1) eine Schwiele verursachen; aufreiben, wund reiben; črevelj me je ožulil; o. si noge s hojo, sich wund gehen; o. se, sich wund reiben, Schwielen bekommen; o. se z ježo, sich wund reiten; — 2) reibend waschen, abribeln; perilo o., Št.
  35. ožúljenəc, -nca, m. ein vom Sattel oder Joch stark aufgeriebenes Pferd, ein aufgerittenes Pferd, Cig., M.
  36. ožuljenína, f. die aufgeriebene Stelle ( z. B. am Fuß), Cig.
  37. ožȗra, f. der Wucher, C.; — prim. it. usura.
  38. ožȗrən, -rna, adj. wuchrerisch, Jan., C.
  39. ožúriti, -žȗrim, vb. pf. 1) (ein Huhn, ein Schwein) abbrühen, Cig.- M.; — 2) stročje o., die Körner aushülsen, Cig.; ( prim. oružiti).
  40. ožȗrnik, m. der Wucherer, Guts.- Cig., Jan.
  41. pa-, praef. ( adv.) znači nekaj poznejšega, slabejšega, nepravega: patoka, der Trebermost; paberek, das bei der Nachlese Gesammelte; pasterek, der Stiefsohn; (besede v novejšem času po vzgledu teh narejene se nav. tako izgovarjajo, da ima "pa" svoj poudarek poleg glavnega besednega naglasa).
  42. pà, conj. 1) veže stavke ali stavčne dele, ki so si v nekakem večjem ali manjšem nasprotju; aber; jaz delam, ti pa križem roke držiš; lovili so ga, pa ga niso ujeli; ubogi smo, pa pošteni; grda je, pa bogata; — vsi obmolknejo: tedaj pa vstane župan in začne govoriti; nato reče gospod otrokom: zdaj pa le idite! — ne pa, nicht aber, und nicht; čedno oblečen pridi, ne pa umazan in raztrgan! — doch! (v odgovoru na kako nikalno trditev); n. pr. ti nisi bil v cerkvi! — pa sem bil! doch! ich war in der Kirche! v poreku (im Nachsatze), nun so: če vina ne bo, bomo pa vodo pili; če si vedel, pa bi bil povedal; če nisem za te, pa me pusti! — druži se z vezniki: in, ali; in pa, und; dober prijatelj in pa star denar sta veliko vredna, Slom.- Jan. (Slovn.); ta kraj in pa raj! diese Gegend und das Paradies (sind gleich schön), Ravn.- Mik.; to in pa nič, das ist soviel wie nichts; ali pa, oder; ostani ali pa pojdi, kakor se ti ljubi; ena kupica vina ali pa dve, to človeku ne škoduje; — pa vendar, und doch; nima denarjev, pa vendar dobro živi; — 2) und; oče pa mati; jaz pa ti pa on; odide v hosto pa tam naseka drv; ne grem pa ne grem, ich gehe auf keinen Fall; ni ga pa ga ni, er kommt nun einmal nicht; — 3) v vprašanju: denn? kaj pa delaš? was machst du denn? — ali pa? wirklich? in der That? — kaj pa! kako pa! wie denn sonst! natürlich! freilich! ( prim. kajpada); — 4) = zopet, wieder, na vzhodu; Bog pa reče Petru, Gott aber sprach wieder zu Petrus, Npr. ( vzhŠt.)- Valj. (Vest.); neki večer je kralj Matjaž pa prišel k vili, Npr.- Kres; oni so Boga pa i pa izkušavali, ogr.- Valj. (Rad); (v tem pomenu je "pa" poudarjen v stavku); pa le (pà-le), wieder, Cig., jvzhŠt.; = pa li, Mik., Zora.
  43. páberək, -rka, m. 1) die Frucht, die bei der Ernte aus Übersehen stehen gelassen und bei der Nachlese aufgelesen wird ( z. B. eine Traube, eine Ähre u. dgl.); tu in tam visi še kak p. po vinogradu; paberke pobirati, Nachlese halten; — 2) = češulja, ein kleines Träubchen: sami paberki visijo letos po vinogradu, C., jvzhŠt.; — 3) der Knirps, Cig., Gor.; ta majceni paberek! dieser winzige Zwerg, Hip. (Orb.); — nav. paperek.
  44. pábirək, -rka, m. = paberek 1), Cig., C.
  45. pablǫ̑n, m. der Plafond, Mik.
  46. pacáti, -ȃm, vb. impf. 1) patzen, klecksen; — 2) pácati, so schlagen, dass es patscht, Št.- Z., C.; — iz nem.
  47. pȃce, -eta, n. das Schwein, M.
  48. pȃcək, -cka, m. das Schwein, BlKr.- M.
  49. pácesək, -ska, m. = okleščak, der Prügel, Savinska dol.
  50. pȃcka, f. 1) der Klecks, der Sudelfleck; — 2) der Kleckser, die Kleckserin; ti si prava packa! — iz nem. Patzen, Batzen.
  51. packàn, -ána, m. neko jabolko, C.
  52. packána, f. = packan, M.
  53. packáti, -ȃm, vb. impf. patzen, klecksen, sudeln; — iz nem.
  54. pàč, adv. 1) doch (oporeka kaki trditvi); ti nisi bil v cerkvi! — pač, bil sem, pa ti me nisi mogel videti; tiho je bilo vse: pač, sova se je časih oglašala, Jurč.; — 2) wohl: pač res! tega pač ne morem verjeti; tisto pač, tisto! pač si neumen, da se s tem pečaš; bodeš li zdaj delal? — pač ne bom! wohl nicht! bei Leibe nicht! — 3) halt, nun einmal: jaz pač ne morem tak biti; smo pač reveži; boš si pač moral drugače pomoči.
  55. pačáti se, -ȃm se, vb. impf. = pečati se, Dict., C., Dalm., Mik.
  56. pȃče, adv. = pač, wohl: pače res, Lašče- Levst. (Rok.); freilich, ja wohl: stavim, da si ti zlomil to palico; — pače sem! BlKr.
  57. pȃčej, m. der Saubär, ein zahmer Eber, Guts., Kor.- Cig., Valj. (Rad); — prim. bav. fack = Schwein, C.
  58. páčenje, n. 1) das Entstellen, das Verderben, das Fälschen; — die Ziererei; — 2) das Hindern, Mur., Dalm.
  59. pačíłən, -łna, adj. entstellend, nk.
  60. pačı̑łnica, f. eine Verderbungsanstalt, Nov.- C.
  61. pačı̑telj, m. der Entsteller, der Verderber: p. resnice, SlN.
  62. páčiti, -im, vb. impf. 1) verunstalten, entstellen; usta p., Grimassen schneiden, Cig. (T.); samo to ga pači, nur dies entstellt ihn; p. se, eine entstellte Form annehmen: deska se pači, das Brett wirft sich, C.; — p. se, Geberden machen, Gesichter schneiden; p. se komu, jemanden durch Grimassen verhöhnen o. verspotten, Cig.; p. se v koga, Ravn.; — unnatürlich o. gezwungen sich benehmen, sich zieren; p. se bolnega, sich krank stellen, Levst. (Nauk); — mit Geberden sich weigern, Jan., C.; konj se pači, das Pferd sträubt sich, Mur.; — pači se vprežena živina, kadar neče potegniti, SlGor.; — vse se pači, es geht nichts vonstatten, M.; — 2) verderben, verpfuschen, Z.; fälschen, Cig., Jan.; bes. sittlich verderben, Cig., Jan.; strasti nas pačijo, Z.; — 3) stören, hindern, Meg., Mur., C., Mik., Dalm., Trub., vzhŠt.; — ärgern, C.
  63. pȃčka, f. das Hindernis, Hal.- C.
  64. pačolȃt, m. das Flortuch, Mik.; — prim. madž. patyolat, Mik. (Et.); iz it. fazzoletto, Tüchel, C.
  65. pačúh, m. der Pfuscher, der Stümper, Cig. (T.).
  66. pačȗhar, -rja, m. = pačuh, Jan.
  67. pačuháriti, -ȃrim, vb. impf. pfuschen, Cig.
  68. pačúhati, -am, vb. impf. pfuschen, Jan.
  69. pačúhinja, f. die Pfuscherin, Cig.
  70. pàd, páda, m. das Fallen, der Fall, der Sturz, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; prosti p., freier Fall, Sen. (Fiz.); — das Gefälle, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes.
  71. padȃj, m. 1) die Fallweite, Nov.; — 2) der Einfallspunkt, Erj. (Torb. v Let. 1880. 171.).
  72. pádalica, f. 1) = past, die Falle, Mur., Cig., Jan.; — 2) die Fallthüre, Kr.- Valj. (Rad); die Fallbrücke, Jan.; — 3) = polzka pot, Fr.- C.
  73. padalíšče, n. der Fallraum, h. t.- Cig. (T.).
  74. padȃłnica, f. die Fallmaschine, Jan., DZ.; — der Fallschirm, Cig.
  75. padálọ, n. die Fallmaschine, Sen. (Fiz.); der Fallschirm, Cig. (T.).
  76. padanítən, -tna, adj. p. sneg, frisch gefallener Schnee, Mik.
  77. pádanje, n. das Fallen, das Sinken; die Fallbewegung, Cig. (T.).
  78. padanji, adj. = padaniten, V.-Cig.; ("padani" sneg, Jsvkr.); — ( nam. padan-ni?).
  79. pádati, pȃdam, vb. impf. ad pasti; fallen, sinken, stürzen; zvezde padajo, = utrinjajo se, Cig.; Ljubljanica pada (mündet) v Savo, Levst. (Močv.); — voda pada; cena pada; padajoča brzina, abnehmende Geschwindigkeit, Cig. (T.); padajoči naglas, die sinkende Betonung, Cig. (T.); — ausfallen: konju padajo zobje, dem Pferde brechen die Zähne, Cig.; — umfallen; padali so kakor muhe; — = cepati, umstehen, Jan.
  80. pȃdəc, -dca, m. 1) der Fall, Meg., Mur., Cig., Jan.; padci z visokega so grozoviti, Kast.; — der sittliche Fall, Dalm., Trub.; Adamov padec, Krelj; — der Verfall: vse gre v padec, alles geht dem Verfall entgegen, Rib.; — 2) = strmec, das Gefälle, Cig., DZ., nk.; — 3) = slap, der Wasserfall, Vod. (Izb. sp.).
  81. pádeč, adj. padeča bolezen, die Fallsucht, Dict., BlKr.- M.; = padeča nevolja, BlKr.- M.; tudi samo: padeča, Jan.; padeča ga meče, BlKr.- M.
  82. pádən, -dna, adj. 1) Falls-: pȃdna mer, die Fallsrichtung, die verticale Richtung, Žnid.; — 2) ausfallend: padna dlaka, das bei der Mauße herabfallende Haar, das Maußehaar, V.-Cig.
  83. pȃdež, m. 1) = pad, der Fall: ob enem padežu ponižan do tal, Ravn.; — 2) svet, ki se pogreza, Tolm.; — 3) die Endung, der Casus ( gramm.), Mur., Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.), nk.
  84. pȃdica, f. die Fallsucht: ptičja p., die Fallsucht der Stubenvögel, Strp.
  85. padíšče, n. = padaj, der Einfallspunkt, h. t.- Cig. (T.).
  86. pȃdnica, f. das Fallnetz, die Schnappe, Cig.
  87. pádniti, pȃdnem, vb. pf. = pasti, einen Fall thun, Mur., Danj. (Posv. p.), Volk., vzhŠt.- Valj. (Vest.).
  88. pádnost, f. die Fallkraft, Jan.
  89. padokàz, -káza, m. das Nivellierdiopter, Cig. (T.).
  90. pàf, interj. paff! Cig., Jan.
  91. pagȃn, m., Jan., pogl. pogan.
  92. pagōda, f. mališko svetišče v južni Aziji, die Pagode.
  93. 1. pȃh, m. 1) der Qualm, der Dunst: tak pah prihaja iz kuhinje, jvzhŠt.; — 2) = bandero, BlKr.; ( prim. 1. pahati).
  94. 2. pàh, páha, m. 1) der Stoß, Z.; Da Krištof mu pod stegno pah, Vod. (Pes.); mah na pah, Hieb auf Stich, Jan. (H.); — 2) der Riegel, Mur., Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad), Gor.; p. zariniti, zuriegeln, Cig.; — 3) die Rattenfalle, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — 4) die Stampfkeule, der Stampfhammer, Cig., Dol.; poleno, s katerim se moka v lajto ali vrečo pše in tlači, (peh) Zora, Poh.; der Stößel, (peh) Mur., Jan., C.; poslati koga po p. (peh) za slamo = jemanden in den April schicken, Mur.; s pahom (pehom) lesnike tolčejo, C.; — 5) der Zapfen eines Teiches, der Wassermönch, Cig.; — 6) die Lade am Webstuhle, V.-Cig.; — 7) die Rinne im Brett, der Falz, V.-Cig.
  95. páha, f. = pahalica 2), pahavka 2), Medv. (Rok.).
  96. 1. paháč, m. der Windmacher, der Stutzer, Mur.
  97. 2. paháč, m., Cig., pogl. pehač.
  98. paháłce, n. dem. pahalo, das Fächerchen, der Fächer, Jan., nk.
  99. páhalica, f. 1) der Wedel, Jarn.; der Fächer, Jan.; — 2) = pahavka 3), das Raigras (arrhenatherum avenaceum), C.
  100. pahȃłnik, m. der Fachbogen (der Tuch- und Hutmacher), Cig.

   65.087 65.187 65.287 65.387 65.487 65.587 65.687 65.787 65.887 65.987  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA