Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
v (65.487-65.586)
-
označájiti, -ȃjim, vb. pf. = označiti, charakterisieren, Cig. (T.), C.
-
oznȃčba, f. die Bezeichnung, DZ.; brez daljnje označbe, ohne weitere Charakterisierung, Žnid.
-
oznáčən, -čna, adj. bezeichnend, marquant, Levst. (Pril.).
-
oznáčenje, n. die Bezeichnung, C., nk.
-
označíłən, -łna, adj. = značilen, bezeichnend, charakteristisch, Jan. (H.).
-
oznáčiti, -znȃčim, vb. pf. kennzeichnen, bezeichnen, Jan.; charakterisieren, C., nk.; — determinieren ( z. B. eine Pflanze), Cig. (T.); — definieren, Cig.
-
oznȃk, m. das Abzeichen, C.
-
oznȃka, f. das Zeichen, die Signatur ( z. B. eines Bibliothekswerkes), Navr. (Let.).
-
oznȃmba, f. die Definition, Cig.
-
oznameníłən, -łna, adj. charakteristisch, Cig. (T.).
-
oznamenílọ, n. die Bezeichnung, die Signatur, Cig. (T.); sodno o., die gerichtliche Bezeichnung, DZ.; obkrajno o., die Marginalbezeichnung, DZkr.; poznatno o., eine leicht erkennbare Bezeichnung, DZ.
-
oznameníti, -ím, vb. pf. marken, Cig.; bezeichnen, Cig. (T.), DZ.; oznamenimo si na stekleni plošči kako mesto, Žnid.
-
oznámiti, -znȃmim, vb. pf. = oznameniti, bezeichnen, Cig.; kennzeichnen, Jan.; — definieren, Cig.
-
oznaníłən, -łna, adj. die Bekanntmachung betreffend, Z.; oznanı̑łna knjižica, das Verkündbuch, Z.
-
oznanı̑łnica, f. das kirchliche Verkündbuch, C.
-
oznanı̑łnik, m. das Intelligenzblatt, Cig.
-
oznanílọ, n. die Verkündigung, die Kundmachung; — die Botschaft; veselo, žalostno o.
-
oznanı̑tba, f. = oznanilo, C.
-
oznániti, -znȃnim, vb. pf. bekannt machen, verkündigen, verlautbaren; kaj je župan pred cerkvijo, duhovnik s pridižnice oznanil? z bobnom o., unter Trommelschlag publicieren, Cig.
-
oznánjati, -am, vb. impf. ad oznaniti; 1) verkündigen, bekannt machen; — 2) = vabiti, prvič pred mašo zvoniti, Tolm.
-
oznanjénje, n. die Verkündigung; o. Marije device, Mariä Verkündigung, Cig.; oznanjenjè, ogr.- Valj. (Rad).
-
oznášiti, -im, vb. pf. = ovaditi, Dol. ( BlKr.?)- Cig.
-
oznáti, -znȃm, vb. pf. in Erfahrung bringen, auskundschaften, Cig.
-
ozník, m. = jetnik, der Eingekerkerte, C.; — prim. oza 2).
-
oznojíti, -ím, vb. pf. mit Schweiß benetzen, Cig.; — o. se, in Schweiß gerathen, Cig.
-
ozòb, -zǫ́ba, m. = zob f., oves, C.
-
ozóbati, -zǫ́bljem, vb. pf. ringsum (Beeren u. dgl.) abessen, ringsum abpicken; kokoši so grozde ozobale.
-
ozǫ̑bčat, adj. mit Stollen versehen, bestollt: ozobčata podkova, DZ.; — prim. ozobec 2).
-
ozǫ̑bčati, -am, vb. pf. rings mit Zähnen versehen, Cig.; — um-, auszacken, ausscharten, Cig.
-
ozǫ̑bəc, -bca, m. 1) der Stift am Ende des Schnurbandes, die Schnurnadel, Jan.; — 2) der Stollen am Hufeisen: podkova z ostrima ozobcema, DZ.; podkove s privitimi ozobci, Levst. (Podk.).
-
ozǫ́bi, m. pl. die an einer Mauer herausragenden Ziegel zum Zwecke eines Zubaues, Ist.- Nov.
-
ozobína, f. = ozobek, Cig., C.
-
ozǫ́biti, -im, vb. pf. bezähnen, Cig.
-
ozǫ̑bje, n. die Zahnreihe, Cig.; das Gebiss, Jan., Cig. (T.).
-
ozōn, m. activer Sauerstoss, das Ozon ( chem.), Cig., Jan., Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
-
ozonína, f. der Ozongehalt, h. t.- Cig. (T.).
-
ozonomèr, -mę́ra, m. das Ozonometer, Cig. (T.).
-
ozonomētər, -tra, m. = ozonomer, Cig. (T.).
-
ozoríti se, -ím se, vb. pf. Tag werden, ogr.- C.; tudi: ozóriti se: Motnoba odhaja, Ozori se dan, Vod. (Pes.).
-
ozrȃčje, n. der Luftkreis, die Atmosphäre, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes., Sen. (Fiz.).
-
ozrẹlẹ́ti, -ím, vb. pf. reif werden, ogr.- C.
-
ozrẹ́ti se, -zrèm se, vb. pf. den Blick wenden, sich umsehen; o. se kam, na koga; o. se po sobi, das Zimmer durchblicken, Cig.; — zurückblicken; ozri se! — o. se na kaj, etwas in Betracht nehmen, berücksichtigen, Cig., Jan., Cig. (T.).
-
ǫ̑ž, -ı̑, f. das Band, Valj. (Rad); — prim. gož f.
-
ǫ́ž, m. = belouška, Jan., Valj. (Rad), Npr.-Krek; — prim. vož, gož m.
-
ǫ́ža, f. 1) der Strick: odvezovati ože, Levst. (Zb. sp.); prim. ože; — 2) = ozkost, die Enge, Z.
-
ožȃga, f. der Töpferofen, Cig., Rib.- Mik.
-
ožágalica, f. die Brennessel, C.
-
1. ožágati, -am, vb. impf. ad ožgati; = ožigati: grešnika njegovo grešno življenje bode ino ožaga, Krelj.
-
2. ožȃgati, -am, vb. pf. = obžagati.
-
ožȃla, f. die Reue, C.
-
ožáliti, -im, vb. pf. bedauern, Danj.- M.
-
ožalostíti, -ím, vb. pf. traurig machen, betrüben, Mur., Cig., Jan., nk.
-
ožȃnec, -nca, m. der Schmalstrahl (stenactis), Medv. (Rok.).
-
ožȃnka, f. eine Art Gamander (teucrium), Jan., M.
-
ožár, -rja, m. der Seiler, tudi ǫ̑žar: Po cesti mi gresta ožarja dva, Npes.-Vraz; — prim. vožar.
-
ožȃrək, -rka, m. 1) = ogorek, der Feuerbrand, Nov.- C., Z.; — 2) der Funke: če gori slama ali kaka druga lahka reč, vzletevajo ožarki kvišku, Temljine ( Tolm.), Kras- Štrek. (Let.).
-
ožaríca, f. die Seilerin, Cig.
-
ožaríti, -ím, vb. pf. glühend machen, M., Zora; o. se, glühend werden, M.; — solnce je hribe ožarilo (geröthet), Cig.
-
ožárjati, -am, vb. impf. ad ožariti, Jan.
-
ožárjenka, f. neko jabolko, Rihenberk ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
-
1. ožárnica, f. die Seilerbahn, Cig.
-
2. ožȃrnica, f. = kopriva (urtica), Tublje v Istri- Erj. (Torb.).
-
ožàt, -áta, adj. etwas schmal, Bes.
-
ožȃžje, n. die hölzerne Einfassung der Säge, Cig.
-
ǫ́že, n. das Seil, Nov.- C., ogr., kajk.- Valj. (Rad); — prim. vože.
-
ožə̀g, ** -žgà, m. 1) = palež, smod, die Senge, Jarn., Nov.- C.; — der Getreidebrand, Svet. (Rok.); — 2) ein angebranntes Stück Holz, C.; — 3) der Schürhaken, Cig., Habd., Prip.- Mik.
-
ožę̑htati, -am, vb. pf. (die Wäsche) im Laugenwasser brühen, beuchen; — o. koga, jemanden strenge tadeln, Cig.
-
ožę̑jati, -am, vb. pf. durstig werden, ogr.- C.; — tudi: o. se, Cig.
-
ožẹmáč, m. kdor ožema, der Ausdrücker, Cig.
-
ožẹmáłən, -łna, adj. zum Ausdrücken, Ringen ( z. B. der Wäsche) gehörig: ožemȃłna kljuka, der Ringhaken, Cig.
-
ožẹmȃłnica, f. die Auswindmaschine, DZ.
-
ožẹmálọ, n. 1) eine Vorrichtung zum Ausringen, Cig.; — 2) das Presstuch, Cig.
-
ožẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad ožeti; ausdrücken, auspressen; pomarančo o., Cig.; auswinden, ringen; o. perilo.
-
ožę̑mčək, -čka, m. eine Art Käse in Kugelform, Kamnik- M., Z.; ožemčke narejajo iz sladkega, zasiranega mleka; sir ožemajo z rokami in ga zvaljajo v kroglo, debelemu jabolku podobno, Glas.
-
ožę̑mčič, m. = ožemček, das Käselaibchen, C.
-
ožę̑mək, -mka, m. 1) das Ausgepresste, der Extract, C.; — 2) das Zusammengepresste, C.
-
ožemíca, f. der Pressrest, C.
-
ožę̑mnica, f. = mečkalnica, die Traubenquetschmaschine, C.
-
ožemnína, f. der ausgepresste Saft, Let.
-
ožéniti, -žę́nim, vb. pf. (einen Mann) verheiraten; o. se, eine Frau nehmen, sich verheiraten; bogato se o.; o. se z dekletom svojim; oženjen, verheiratet (vom Manne); — (= dobro prodati, Temljine [ Tolm.]- Štrek. [Let.]).
-
ǫ́ženje, n. die Schmälerung, Cig.
-
ožę́njenəc, -nca, m. der Verheiratete, nk.; oženjenci, die Eheleute, Z.
-
ožę̑pəc, -pca, m. das Bergpfefferkraut (satureja montana), Solkan- Erj. (Torb.); podstava: hyssopus, Mik.; ( Pfefferkraut se imenuje po nemško tudi wilder Ysop).
-
ožę̑tək, -tka, m. das Ausgedrückte, das Ausgepresste, der Pressrest, Z.; tudi pl. ožetki, C.
-
ožę́ti, ožámem, ožmèm, vb. pf. ausdrücken, auspressen; o. pomarančo, Cig.; o. grozd v kozarec, Ravn.; — auswinden, ausringen: o. perilo; — ožet človek, ein Mensch ohne Saft und Kraft, C.; — ožę̑t, compress, C.; klein und dick, Z.
-
ǫ́žga, f. = ožaga, Z.
-
ožgánəc, -nca, m. die Schmiedkohle, Nov.- C.
-
ožganína, f. das Brandige, Nov.- C.
-
ožgánjiti, -im, vb. pf. mit Brantwein berauschen, Ljub.
-
ožgánki, m. pl. ona skorja, ki se prime kotla ali posode sploh, kadar se kuhajo žganci, Erj. (Torb.).
-
ožgáti, -žgèm, vb. pf. 1) anbrennen, abbrennen; o. kol, Cig.; o. lončenino, Mur.; o. se, sich verbrennen; — ansengen, Mur.; — bräunen: solnce mu je kožo ožgalo, Cig.; — o. koga, jemanden abprügeln, Cig.; — 2) = užgati, anzünden, Notr.
-
ožídəł, -dla, adj. verdorben, C.; — prim. ožidniti.
-
ožíditi se, -im se, vb. pf. = ožidniti, verderben, C.
-
ožídniti, -žı̑dnem, vb. pf. ranzig, schimmelicht, faul ("schlatzig") werden, verderben (von Speck, Nüssen, Kastanien, Brot u. dgl.), SlGor.- C.
-
ožìg, -žíga, m. die Ansengung, Cig.; — die Senge, Mur., Cig.; — der Baumbrand, Cig., C.; der Brand an den Reben, Jan., Nov.- C.
-
ožíganje, n. das Anbrennen; — das Brennen (des Thongeschirres), Mur.; — das Ansengen, Mur.
-
ožígati, -am, vb. impf. ad ožgati; anbrennen; o. lončeno posodo, das Thongeschirr brennen, Mur.; — losschlagen, zuschlagen: mlatiči vihajo cepce na kvišku, eden za drugim ožigajo, Ravn.- Valj. (Rad); s petami ob tla ožigati (o plesu), Levst. (Zb. sp.).
-
ožı̑lje, n. das Geäder, das Adersystem, Cig. (T.).
-
ožimálọ, n. = ožemalo, das Presstuch, DZ.
-
ožı̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. = ožemati, Jan.
64.987 65.087 65.187 65.287 65.387 65.487 65.587 65.687 65.787 65.887
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani