v (65.487-65.586)

65487. označájiti, -ȃjim, vb. pf. = označiti, charakterisieren, Cig. (T.), C.
65488. oznȃčba, f. die Bezeichnung, DZ.; brez daljnje označbe, ohne weitere Charakterisierung, Žnid.
65489. oznáčən, -čna, adj. bezeichnend, marquant, Levst. (Pril.).
65490. oznáčenje, n. die Bezeichnung, C., nk.
65491. označíłən, -łna, adj. = značilen, bezeichnend, charakteristisch, Jan. (H.).
65492. oznáčiti, -znȃčim, vb. pf. kennzeichnen, bezeichnen, Jan.; charakterisieren, C., nk.; — determinieren ( z. B. eine Pflanze), Cig. (T.); — definieren, Cig.
65493. oznȃk, m. das Abzeichen, C.
65494. oznȃka, f. das Zeichen, die Signatur ( z. B. eines Bibliothekswerkes), Navr. (Let.).
65495. oznȃmba, f. die Definition, Cig.
65496. oznameníłən, -łna, adj. charakteristisch, Cig. (T.).
65497. oznamenílọ, n. die Bezeichnung, die Signatur, Cig. (T.); sodno o., die gerichtliche Bezeichnung, DZ.; obkrajno o., die Marginalbezeichnung, DZkr.; poznatno o., eine leicht erkennbare Bezeichnung, DZ.
65498. oznameníti, -ím, vb. pf. marken, Cig.; bezeichnen, Cig. (T.), DZ.; oznamenimo si na stekleni plošči kako mesto, Žnid.
65499. oznámiti, -znȃmim, vb. pf. = oznameniti, bezeichnen, Cig.; kennzeichnen, Jan.; — definieren, Cig.
65500. oznaníłən, -łna, adj. die Bekanntmachung betreffend, Z.; oznanı̑łna knjižica, das Verkündbuch, Z.
65501. oznanı̑łnica, f. das kirchliche Verkündbuch, C.
65502. oznanı̑łnik, m. das Intelligenzblatt, Cig.
65503. oznanílọ, n. die Verkündigung, die Kundmachung; — die Botschaft; veselo, žalostno o.
65504. oznanı̑tba, f. = oznanilo, C.
65505. oznániti, -znȃnim, vb. pf. bekannt machen, verkündigen, verlautbaren; kaj je župan pred cerkvijo, duhovnik s pridižnice oznanil? z bobnom o., unter Trommelschlag publicieren, Cig.
65506. oznánjati, -am, vb. impf. ad oznaniti; 1) verkündigen, bekannt machen; — 2) = vabiti, prvič pred mašo zvoniti, Tolm.
65507. oznanjénje, n. die Verkündigung; o. Marije device, Mariä Verkündigung, Cig.; oznanjenjè, ogr.- Valj. (Rad).
65508. oznášiti, -im, vb. pf. = ovaditi, Dol. ( BlKr.?)- Cig.
65509. oznáti, -znȃm, vb. pf. in Erfahrung bringen, auskundschaften, Cig.
65510. ozník, m. = jetnik, der Eingekerkerte, C.; — prim. oza 2).
65511. oznojíti, -ím, vb. pf. mit Schweiß benetzen, Cig.; — o. se, in Schweiß gerathen, Cig.
65512. ozòb, -zǫ́ba, m. = zob f., oves, C.
65513. ozóbati, -zǫ́bljem, vb. pf. ringsum (Beeren u. dgl.) abessen, ringsum abpicken; kokoši so grozde ozobale.
65514. ozǫ̑bčat, adj. mit Stollen versehen, bestollt: ozobčata podkova, DZ.; — prim. ozobec 2).
65515. ozǫ̑bčati, -am, vb. pf. rings mit Zähnen versehen, Cig.; — um-, auszacken, ausscharten, Cig.
65516. ozǫ̑bəc, -bca, m. 1) der Stift am Ende des Schnurbandes, die Schnurnadel, Jan.; — 2) der Stollen am Hufeisen: podkova z ostrima ozobcema, DZ.; podkove s privitimi ozobci, Levst. (Podk.).
65517. ozǫ́bi, m. pl. die an einer Mauer herausragenden Ziegel zum Zwecke eines Zubaues, Ist.- Nov.
65518. ozobína, f. = ozobek, Cig., C.
65519. ozǫ́biti, -im, vb. pf. bezähnen, Cig.
65520. ozǫ̑bje, n. die Zahnreihe, Cig.; das Gebiss, Jan., Cig. (T.).
65521. ozōn, m. activer Sauerstoss, das Ozon ( chem.), Cig., Jan., Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
65522. ozonína, f. der Ozongehalt, h. t.- Cig. (T.).
65523. ozonomèr, -mę́ra, m. das Ozonometer, Cig. (T.).
65524. ozonomētər, -tra, m. = ozonomer, Cig. (T.).
65525. ozoríti se, -ím se, vb. pf. Tag werden, ogr.- C.; tudi: ozóriti se: Motnoba odhaja, Ozori se dan, Vod. (Pes.).
65526. ozrȃčje, n. der Luftkreis, die Atmosphäre, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes., Sen. (Fiz.).
65527. ozrẹlẹ́ti, -ím, vb. pf. reif werden, ogr.- C.
65528. ozrẹ́ti se, -zrèm se, vb. pf. den Blick wenden, sich umsehen; o. se kam, na koga; o. se po sobi, das Zimmer durchblicken, Cig.; — zurückblicken; ozri se! — o. se na kaj, etwas in Betracht nehmen, berücksichtigen, Cig., Jan., Cig. (T.).
65529. ǫ̑ž, -ı̑, f. das Band, Valj. (Rad); — prim. gož f.
65530. ǫ́ž, m. = belouška, Jan., Valj. (Rad), Npr.-Krek; — prim. vož, gož m.
65531. ǫ́ža, f. 1) der Strick: odvezovati ože, Levst. (Zb. sp.); prim. ože; — 2) = ozkost, die Enge, Z.
65532. ožȃga, f. der Töpferofen, Cig., Rib.- Mik.
65533. ožágalica, f. die Brennessel, C.
65534. 1. ožágati, -am, vb. impf. ad ožgati; = ožigati: grešnika njegovo grešno življenje bode ino ožaga, Krelj.
65535. 2. ožȃgati, -am, vb. pf. = obžagati.
65536. ožȃla, f. die Reue, C.
65537. ožáliti, -im, vb. pf. bedauern, Danj.- M.
65538. ožalostíti, -ím, vb. pf. traurig machen, betrüben, Mur., Cig., Jan., nk.
65539. ožȃnec, -nca, m. der Schmalstrahl (stenactis), Medv. (Rok.).
65540. ožȃnka, f. eine Art Gamander (teucrium), Jan., M.
65541. ožár, -rja, m. der Seiler, tudi ǫ̑žar: Po cesti mi gresta ožarja dva, Npes.-Vraz; — prim. vožar.
65542. ožȃrək, -rka, m. 1) = ogorek, der Feuerbrand, Nov.- C., Z.; — 2) der Funke: če gori slama ali kaka druga lahka reč, vzletevajo ožarki kvišku, Temljine ( Tolm.), Kras- Štrek. (Let.).
65543. ožaríca, f. die Seilerin, Cig.
65544. ožaríti, -ím, vb. pf. glühend machen, M., Zora; o. se, glühend werden, M.; — solnce je hribe ožarilo (geröthet), Cig.
65545. ožárjati, -am, vb. impf. ad ožariti, Jan.
65546. ožárjenka, f. neko jabolko, Rihenberk ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
65547. 1. ožárnica, f. die Seilerbahn, Cig.
65548. 2. ožȃrnica, f. = kopriva (urtica), Tublje v Istri- Erj. (Torb.).
65549. ožàt, -áta, adj. etwas schmal, Bes.
65550. ožȃžje, n. die hölzerne Einfassung der Säge, Cig.
65551. ǫ́že, n. das Seil, Nov.- C., ogr., kajk.- Valj. (Rad); — prim. vože.
65552. ožə̀g, ** -žgà, m. 1) = palež, smod, die Senge, Jarn., Nov.- C.; — der Getreidebrand, Svet. (Rok.); — 2) ein angebranntes Stück Holz, C.; — 3) der Schürhaken, Cig., Habd., Prip.- Mik.
65553. ožę̑htati, -am, vb. pf. (die Wäsche) im Laugenwasser brühen, beuchen; — o. koga, jemanden strenge tadeln, Cig.
65554. ožę̑jati, -am, vb. pf. durstig werden, ogr.- C.; — tudi: o. se, Cig.
65555. ožẹmáč, m. kdor ožema, der Ausdrücker, Cig.
65556. ožẹmáłən, -łna, adj. zum Ausdrücken, Ringen ( z. B. der Wäsche) gehörig: ožemȃłna kljuka, der Ringhaken, Cig.
65557. ožẹmȃłnica, f. die Auswindmaschine, DZ.
65558. ožẹmálọ, n. 1) eine Vorrichtung zum Ausringen, Cig.; — 2) das Presstuch, Cig.
65559. ožẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad ožeti; ausdrücken, auspressen; pomarančo o., Cig.; auswinden, ringen; o. perilo.
65560. ožę̑mčək, -čka, m. eine Art Käse in Kugelform, Kamnik- M., Z.; ožemčke narejajo iz sladkega, zasiranega mleka; sir ožemajo z rokami in ga zvaljajo v kroglo, debelemu jabolku podobno, Glas.
65561. ožę̑mčič, m. = ožemček, das Käselaibchen, C.
65562. ožę̑mək, -mka, m. 1) das Ausgepresste, der Extract, C.; — 2) das Zusammengepresste, C.
65563. ožemíca, f. der Pressrest, C.
65564. ožę̑mnica, f. = mečkalnica, die Traubenquetschmaschine, C.
65565. ožemnína, f. der ausgepresste Saft, Let.
65566. ožéniti, -žę́nim, vb. pf. (einen Mann) verheiraten; o. se, eine Frau nehmen, sich verheiraten; bogato se o.; o. se z dekletom svojim; oženjen, verheiratet (vom Manne); — (= dobro prodati, Temljine [ Tolm.]- Štrek. [Let.]).
65567. ǫ́ženje, n. die Schmälerung, Cig.
65568. ožę́njenəc, -nca, m. der Verheiratete, nk.; oženjenci, die Eheleute, Z.
65569. ožę̑pəc, -pca, m. das Bergpfefferkraut (satureja montana), Solkan- Erj. (Torb.); podstava: hyssopus, Mik.; ( Pfefferkraut se imenuje po nemško tudi wilder Ysop).
65570. ožę̑tək, -tka, m. das Ausgedrückte, das Ausgepresste, der Pressrest, Z.; tudi pl. ožetki, C.
65571. ožę́ti, ožámem, ožmèm, vb. pf. ausdrücken, auspressen; o. pomarančo, Cig.; o. grozd v kozarec, Ravn.; — auswinden, ausringen: o. perilo; — ožet človek, ein Mensch ohne Saft und Kraft, C.; — ožę̑t, compress, C.; klein und dick, Z.
65572. ǫ́žga, f. = ožaga, Z.
65573. ožgánəc, -nca, m. die Schmiedkohle, Nov.- C.
65574. ožganína, f. das Brandige, Nov.- C.
65575. ožgánjiti, -im, vb. pf. mit Brantwein berauschen, Ljub.
65576. ožgánki, m. pl. ona skorja, ki se prime kotla ali posode sploh, kadar se kuhajo žganci, Erj. (Torb.).
65577. ožgáti, -žgèm, vb. pf. 1) anbrennen, abbrennen; o. kol, Cig.; o. lončenino, Mur.; o. se, sich verbrennen; — ansengen, Mur.; — bräunen: solnce mu je kožo ožgalo, Cig.; — o. koga, jemanden abprügeln, Cig.; — 2) = užgati, anzünden, Notr.
65578. ožídəł, -dla, adj. verdorben, C.; — prim. ožidniti.
65579. ožíditi se, -im se, vb. pf. = ožidniti, verderben, C.
65580. ožídniti, -žı̑dnem, vb. pf. ranzig, schimmelicht, faul ("schlatzig") werden, verderben (von Speck, Nüssen, Kastanien, Brot u. dgl.), SlGor.- C.
65581. ožìg, -žíga, m. die Ansengung, Cig.; — die Senge, Mur., Cig.; — der Baumbrand, Cig., C.; der Brand an den Reben, Jan., Nov.- C.
65582. ožíganje, n. das Anbrennen; — das Brennen (des Thongeschirres), Mur.; — das Ansengen, Mur.
65583. ožígati, -am, vb. impf. ad ožgati; anbrennen; o. lončeno posodo, das Thongeschirr brennen, Mur.; — losschlagen, zuschlagen: mlatiči vihajo cepce na kvišku, eden za drugim ožigajo, Ravn.- Valj. (Rad); s petami ob tla ožigati (o plesu), Levst. (Zb. sp.).
65584. ožı̑lje, n. das Geäder, das Adersystem, Cig. (T.).
65585. ožimálọ, n. = ožemalo, das Presstuch, DZ.
65586. ožı̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. = ožemati, Jan.

   64.987 65.087 65.187 65.287 65.387 65.487 65.587 65.687 65.787 65.887  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani