Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (65.387-65.486)

  1. otrúti, -trújem, vb. pf. = otrovati, vergiften, C.
  2. otŕzniti, otȓznem, vb. pf. ein wenig öffnen: o. vrata, okno, zaveso, C., Svet. (Rok.), (odtrz-) Bes.; — prim. otvrzniti in stsl. otъvrъzati.
  3. otȗdẹ, adv. = otudi, C.
  4. otȗdi, adv., Mur., Cig., Jan., BlKr.- Mik., ob Krki- C.; pogl. otodi.
  5. otujíti, -ím, vb. pf. 1) veräußern, Cig., DZ.; — 2) ( nam. odtujiti) entfremden, Jan.
  6. otȗmpati, -am, vb. pf. = otopiti, Cig.
  7. oubọ̑žati, -am, vb. pf. verarmen, Šol., Vrt., Levst. (Nauk); ( nav. obožati); — prim. obubožati.
  8. óumən, -mna, adj. etwas verständig, C.
  9. ouzdáti, -ȃm, vb. pf. = obuzdati, ogr.- C.
  10. ǫ́za, f. 1) die Schnur, das Band, der Strick, C.; — 2) ozek svet okolo njive, Vas Krn- Erj. (Torb.); — 3) die Haft, Jan.; — pogl. voza.
  11. ozȃdək, -dka, m. der hintere Theil ( z. B. eines Hauses), C.
  12. ozȃdje, n. der Hintergrund, Cig. (T.), C., nk.; vsaka slika mora imeti svoje o., Nov.
  13. ozakǫ́niti, -ǫ̑nim, vb. pf. verehelichen, C.
  14. ozȃljšati, -am, vb. pf. verschönern, verzieren, ausschmücken, decorieren.
  15. ozȃljšba, f. die Verzierung, die Ausschmückung, C., Z.
  16. ozȃljšək, m. die Verzierung, C.
  17. ozȃnkati, -am, vb. pf. mit Schlingen umgeben, beschlingen, Mur., Cig.
  18. ozȃra, f. nav. pl. ozare, 1) = vzare, zare, die Querfurchen am Ende eines Ackers, Nov., Burg. (Rok.), Gor.; — 2) der Ackerrain, Cig.; po mejah in ozarah pasti, Bes.
  19. ozȃrice, f. pl. dem. ozare, Cig.
  20. ozáriti, -im, vb. pf. verklären, Cig. (T.); ozarjeno obličje, C.
  21. ozbíljən, -ljna, adj. = resen, resnoben, Jan., Jurč., nk.; — hs.
  22. ozdę̑nčje, n. das Brunnenwerk, Cig.
  23. ozdíca, f. die Darre, die Malzdarre, Guts., Mur., Jan., Mik.
  24. ozdíti, -ím, vb. impf. darren, Guts., Mur.- Cig., Jan., Mik.
  25. ozdólaj, adv., Trub., ogr.- M., pogl. odzdolaj.
  26. ozę̑ba, f. 1) das Erfrieren, C.; der Frostschaden: da bi trsja le ozeba ne pokvarila! C.; — 2) die Frostbeule, Cig., Jan.
  27. ozę́bati, -am, vb. impf. ad ozebsti; erfrieren, durch Frost Schaden leiden.
  28. ozę̑bək, -bka, m. = ozeblina, M., Kras.
  29. ozę́blost, f. die Erfrorenheit, Jan. (H.).
  30. ozę́bniti, -zę̑bnem, vb. pf. = ozebsti, M.
  31. ozę́bsti, -zę́bem, vb. pf. vom Frost Schaden erleiden, erfrieren; prsti so mi ozebli; — rastlina ozebe po vrtnarjevi nemarnosti; ozebel, durch Frost beschädigt, erfroren; ozebla roka.
  32. ǫ́zək, -zka, adj. von geringer Ausdehnung in der Breite: schmal; ozka cesta; ozka stran, die hohe Kante: na ozko stran postaviti desko (hochkantig stellen), Cig. (T.); eng; ozke hlače; — ožja volitev, die engere Wahl, nk.
  33. ózəł, -zla, m. 1) = vozel, der Knoten, C., M.; živčni o., der Nervenknoten, Erj. (Som.); o. nihaja, der Schwingungsknoten, Cig. (T.); — 2) der Knorren (čvrš v lesu), Kanal- Erj. (Torb.).
  34. ozelenẹ́ti, -ím, vb. pf. grün werden; spomladi drevo ozeleni.
  35. ozeleníti, -ím, vb. pf. grün machen, begrünen, Cig., Jan., M.
  36. ozẹ̑məc, -mca, m. nav. pl. ozemci, die Augenlider, vzhŠt.; die Augenwimpern, C.
  37. ozę̑məlje, n. = ozemlje, C.
  38. ozẹ̑mice, f. pl. = ozemci, C.; (ozimice, ogr.- Mik.).
  39. ozę̑mlje, n. das Gebiet, das Territorium, Cig. (T.), DZ.
  40. ozę̑rati se, -am se, vb. impf. = ozirati se.
  41. ǫ́zgər, -gra, m. = vozger, der Rotz, Cig.
  42. ozgóraj, adv., Jan., Trub.- Mik., ogr.- M., pogl. odzgoraj.
  43. ozı̑bi, m. pl. zitterndes Erdreich, der Torfboden, der Moorgrund, Jan.
  44. ǫ́zičək, -čka, adj. recht schmal oder eng, C.
  45. ozídati, -am, vb. pf. = obzidati, Cig.
  46. ozídən, -dna, adj. = obziden: ozı̑dni lišaj, die Mauerflechte, Cig.
  47. ozı̑dje, n. = obzidje, Meg.- Mik., Mur., Cig., Jan., Met., Preš.
  48. ozijáti, -ȃm, (-zı̑jam), vb. pf. begaffen: on mora vse ljudi o., Cig.
  49. ozı̑m, adj. Winter- ( v. Getreide, Flachs, Obst u. dgl.), Meg.- Mik., Cig., M., C.; ozimi lan, Lašče- Erj. (Torb.); ozimo sadje, Cig.
  50. ozimáča, f. der Winterapfel, kajk.- Valj. (Rad).
  51. ozimè, -ę́ta, n. ein zweijähriges Füllen, Podkrnci- Erj. (Torb.).
  52. ozı̑məc, -mca, m. 1) die Winterfrucht: ječmen o., die Wintergerste, Cig.; = šestovrstni ječmen, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); oves o., der Winterhafer, Cig.; lan o., lan, ki je jeseni vsejan, Lašče- Levst.; der Winterflachs, Cig., Jan., C., Mik., Svet. (Rok.), Notr.; luk o., Mik.; — der Winterapfel, Jan.; ozimci, das Winterobst, Cig.; — 2) das im Winter geborene Junge, C.; pos. jare, ki se je rodilo po zimi, Bolc- Erj. (Torb.).
  53. ozı̑mək, -mka, m. 1) der Winterrogen, Jarn.; — 2) doba od velike noči do sv. Jurija: ako je ozimek dolg, bo slaba letina, Tolm.; — pl. ozimki, der Nachwinter, Cig.; ( nam. odzimek, Štrek. [Let.]).
  54. ozímən, -mna, adj. Winter-, Jarn., Cig., Jan., Notr.; ozı̑mna pšenica, o. dlaka, Jan.
  55. ozimẹ́ti, -ím, vb. pf. auswintern, Mur.; o., ozimẹ̑jem: erstarren: kača po zimi ozimeje, Podkrnci- Erj. (Torb.); hart bleiben: grozdje in drugo sadje ozimeje, če ne more dobro dozoreti in ostane trdo, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  56. ozimíca, f. 1) pozno zrela hruška, die Winterbirne, Mur., Cig., C., Goriš., Kras, Lašče- Erj. (Torb.), Gor.; — ozı̑mica, neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.); — 2) neka riba, katera se o božiču lovi, (die "Reinacke"), Jarn.
  57. ozimíka, f. der Winterapfel oder die Winterbirne, Z.
  58. ozimı̑nəc, -nca, m. = ozimec, die Winterfrucht, M.
  59. ozimı̑nka, f. die Winterfrucht, M.
  60. ozı̑mka, f. 1) krava, ki črez zimo ostane jalova, Cig., Mik., Gor., Tolm.; — 2) die Winterbirne, die Spätbirne, Cig., Jan., Lašče, Tolm.- Erj. (Torb.); — der Winterapfel, Cig.; — ozimke, das Winterobst, Cig.; — = ozimina, die Wintersaat, Cig.; — 3) = zimica, das Fieber, C.
  61. ozı̑mnica, f. 1) = ozimica 2), C.; — 2) die Winterbirne, C., Notr.; — 3) die Winterblume (eranthis), C.
  62. ozı̑mnik, m. der Winterapfel, Cig.
  63. ozı̑mski, adj. = ozim, M.; o. sadež, C.
  64. ozı̑mščica, f. eine Art Winterapfel, C.
  65. ozı̑mščina, f. coll. Winterfrüchte, Z.
  66. ozı̑n, m. = mora, der Trud, der Alp: o. ga tlači, Buče ( Št.)- C.
  67. ozíniti, -zı̑nem, vb. pf. den Mund nach etwas aufsperren, Mur.; veliko ozinil, malo požrl, Npreg.- Met.
  68. ozı̑r, m. 1) der Umblick, der Rückblick, Mur., Cig., Jan.; — 2) = obzir, die Rücksicht, die Berücksichtigung, der Betracht, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; o. imeti na kaj, etwas in Betracht ziehen, Levst. (Pril.); brez ozira na stan, ohne Unterschied des Standes, Jan.; z ozirom na to, mit Rücksicht darauf, Jan.; — die Beziehung: v tem oziru, nk.; — ( praep. c. gen.; ozir tega, Jan., nam. glede na to).
  69. oziráłən, -łna, adj. beziehend, relativ ( gramm.), Cig., Jan., nk.
  70. ozı̑rati se, -am se, vb. impf. ad ozreti se; 1) die Blicke wenden, sich umsehen, sich umschauen; otroci se v šoli (cerkvi) vedno ozirajo; gori se o., die Blicke nach oben richten; dekle se po fantih ozira, Z.; — zurückblicken; — solnce se ozira, die Sonne wirft beim Untergange ihre letzten Strahlen auf die Berghöhen, Z., jvzhŠt.; — 2) o. se na koga (kaj), auf jemanden (etwas) Rücksicht nehmen, jemanden (etwas) berücksichtigen, Cig., Jan., nk.; — sich beziehen, Jan., nk.
  71. ozı̑rək, -rka, m. der Umblick, der Rückblick, Cig., Jan.
  72. ozírən, -rna, adj. 1) rücksichtsvoll, Cig. (T.), nk.; — 2) Beziehungs-, relativ, Cig., Jan., C.; ozı̑rna velikost, die relative Höhe, Jes.; — respectiv: iz ozirnih podložnikov kdo, einer ihrer respectiven Unterthanen, DZ.
  73. ozírnost, f. 1) ein rücksichtsvolles Vorgehen, die Discretion, Cig., nk.; — 2) die Bezüglichkeit, die Relativität, Cig., Jan., C.
  74. ozı̑roma, adv. beziehungsweise, respective, Cig., Jan., nk.
  75. ozkǫ̑ča, f. = ozkost, Jan. (H.).
  76. ozkokrìł, -kríla, adj. schmalflügelig, Cig.
  77. ozkokrı̑łəc, -łca, m. ozkokrilci, die Schmalflügler (stenoptera), Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Z.).
  78. ozkolíčən, -čna, adj. schmalbäckig, Cig.
  79. ozkolìst, -lísta, adj. schmalblättrig, Cig., Jan.
  80. ozkonòs, -nǫ́sa, adj. schmalnasig: ozkonose opice, Erj. (Z.).
  81. ozkopŕsən, -sna, adj. engbrüstig, Jan., M.
  82. ozkosŕčən, -čna, adj. engherzig, Cig., nk.; (po nem.).
  83. ozkosŕčnost, f. die Engherzigkeit, Cig., nk.; (po nem.).
  84. ozkọ̑st, f. die Schmalheit, die Enge, Cig., Jan.
  85. ozkóta, f. = ozkost, Jan.
  86. ozkotírən, -rna, adj. schmalspurig: ozkotirna železnica, SlN.
  87. ozkoȗstəc, -stca, m. der Engmäuler, Cig.
  88. ózlast, ** adj. = vozlast, knoticht, C.
  89. ozlatíti, -ím, vb. pf. umgolden, Cig.
  90. ozlẹ́ti, -ím, vb. pf. böse werden, Notr.- Z.; — o. se, sich verschlimmern: rana se je ozlela, SlN.
  91. ozlíca, f. der Strick ( eig. das Knotenseil), Vrt., Nov.; z ozlicami privezati živino h kaki stvari, Levst. (Pril.).
  92. ozlìč, -íča, m. dem. ozel; das Knötchen, Valj. (Rad).
  93. ozlíka, f. die Cichorie (cichorium intybus), C.
  94. ozlína, f. die Verknotung: živčna o., das Ganglion ( zool.), der Nervenknoten, Cig. (T.).
  95. ozlobíti, -ím, vb. pf. erbittern, Mur.
  96. ozloglásiti, -glȃsim, vb. pf. in Verruf bringen, Alas., Cig. (T.), C.
  97. ozmèr, -mę́ra, m. die Ausschmähung, die Ausscheltung, Mik.; dober o. sem dobil, ich bin tüchtig ausgescholten worden, M.
  98. ozmerjáłən, -łna, adj. Schelt-, Jan. (H.).
  99. ozmę́rjati, -am, vb. pf. ausschelten, Mur., Cig., Jan., C., jvzhŠt.
  100. ǫ́zmica, f. = ozemec, die Augenwimper, ogr.- Valj. (Rad).

   64.887 64.987 65.087 65.187 65.287 65.387 65.487 65.587 65.687 65.787  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA