Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (6.501-6.600)

  1. dovršíti, ** -ím, vb. pf. 1) vollenden, vollbringen, Mur., Cig., Jan., Krelj, nk., kajk.- Valj. (Rad); dovršil je, er hat den Lebenslauf vollendet, Dol.; d. omiko, seine Bildung vollenden, Cig.; delo d., eine Arbeit abschließen, Cig.; — 2) vervollkommnen, Mur., Cig., Jan., nk.
  2. dovŕtati, -vȓtam, vb. pf. 1) bohrend gelangen; d. do nasprotne strani; — 2) das Bohren beenden, fertig bohren.
  3. dovȓžək, -žka, m. kar se dovrže, = nameček, Z., Valj. (Rad).
  4. dovtìp, -típa, m. der Witz, Jan., nk.; — češ.
  5. dovtípən, -pna, adj. witzig, Jan., nk.; — češ.
  6. dovtı̑pnež, m. der Witzbold, Jurč.; — prim. dovtipen.
  7. dovzę́tən, -tna, adj. empfänglich, Cig. (T.), C., nk.; d. za duševne vtiske, Jurč.
  8. dovzę́ti, -vzámem, vb. pf. ergänzend dazunehmen, nachnehmen.
  9. dovzę́tnost, f. die Empfänglichkeit, nk.; imeti kaj dovzetnosti za kako reč, Erj. (Izb. sp.).
  10. dozávati, -am, vb. impf. ad dozvati = dozivati, Danj.- Mik.
  11. dozdẹ̑va, f. 1) der Anschein, Cig., Jan.; — 2) die Vermuthung, Cig., Jan., C., M., nk.
  12. dozdẹ́vanje, n. 1) das Vermuthen, Cig.; po dozdevanju, vermuthlich, Dict.; — 2) der Dünkel, Cig., C.
  13. dozdẹ́vati se, -am se, vb. impf. ad dozdeti; scheinen: dozdeva se mi, es scheint mir, ich vermuthe, mich bedünkt es; kaj se vam dozdeva? = kaj menite, Rog.- Valj. (Rad); srečen se mi dozdeva, Ravn.; ako se mu dozdeva, da je bolezen bila otrovna, naj to ovadi mahoma, Levst. (Nauk).
  14. dozdẹ̑vək, -vka, m. die Muthmaßung, die Vermuthung, Cig., Jan., C.; der Schein, die Einbildung, der Wahn, Cig., Jan.; ni bila angelova prikazen noben dozdevek, Ravn.; bodi po resnici ne po dozdevku, kar biti želiš, Met.; on je prestrašen zavoljo dozdevkov svojega srca, Škrinj.- Valj. (Rad); Bog ne sodi po dozdevku, Slom.
  15. dozdẹ́vən, -vna, adj. vermeintlich, eingebildet, Cig., Jan.; scheinbar, Jan., Cig. (T.), nk.; dozdevna smrt, der Scheintod, C.
  16. dozdẹ́vnost, f. die Scheinbarkeit, Cig., Jan., nk.
  17. dozidávati, -am, vb. impf. 1) in der Vollendung des Baues begriffen sein; — 2) dazubauen, Zubauten aufführen.
  18. dozívati, -am, vb. impf. ad dozvati; herbeirufen, Z.; v spomin d., ins Gedächtnis rufen, Zora.
  19. doznávati, -am, vb. impf. ad doznati; erfahren: s stričevega doma sem doznaval ubogo malo, Erj. (Izb. sp.).
  20. dozorẹ́vati, -am, vb. impf. ad dozoreti; heranreifen, Cig., Jan., C., nk.
  21. dozorı̑tev, -tve, f. die Reife, C.
  22. dozrẹ́vati, -am, vb. impf. = dozorevati, Mur., Cig. (T.).
  23. dozváti, -zóvem, vb. pf. mit dem Ruf erreichen, errufen, Mur.
  24. dozvẹ̑dba, f. die Ermittelung, Cig., DZ.; d. resnice, DZ.
  25. dozvẹ̑dək, -dka, m. das in Erfahrung Gebrachte, Mur., Valj. (Rad).
  26. dozvẹ́dẹti, -zvẹ́m, vb. pf. in Erfahrung bringen, ermitteln, Cig., Jan., DZ.
  27. dozvoníti, -ím, vb. pf. das Läuten beendigen.
  28. dožalováti, -ȗjem, vb. pf. aufhören zu trauern, Cig.
  29. dožę̑təv, -tve, f. die Beendigung des Getreideschnittes, Z.
  30. dožetvína, f. das Schnitterfest, Cig., Jan.
  31. dožı̑vək, -vka, m. = dožitek, C.
  32. doživẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) erleben; kaj smo doživeli! — 2) ausleben, Cig.
  33. doživótən, -tna, adj., SlN., Zora, ( hs.), pogl. dosmrten.
  34. dožvę́čiti, -im, vb. pf. aufkauen, Cig.
  35. dožvížgati, -am, vb. pf. 1) durch Pfeifen errufen; — 2) aufhören zu pfeifen.
  36. dračljìv, -íva, adj. dračnat, Habd.
  37. dragonǫ́včən, -čna, adj. theuer, kostbar, Levst. (Cest.).
  38. dragotı̑narstvọ, n. der Geschmeidehandel, der Schmuckhandel, Cig.
  39. dragováti, -ȗjem, vb. impf. kosen, Jan.; liebkosen, Alas.; d. koga, Z.; — tudi hs.
  40. dragovǫ́ljən, -ljna, adj. bereitwillig, Jan., nk.; — hs.
  41. dramatizováti, -ȗjem, vb. impf. dramatisieren, Cig.
  42. dramı̑vəc, -vca, m. der Aufmunterer, Valj. (Rad).
  43. drápavəc, -vca, m. der Kratzer, Cig.
  44. drápavica, f. die Gicht, Hal.- C.
  45. dratovína, f. das Drahtwerk, Jan.
  46. dràv, dráva, m. = draf, Mur., Mik., vzhŠt.; rana, kadar se koža odere ali oguli ter oteče, Valj. (Rad).
  47. drȃvəc, -vca, m. der Halbhengst, Cig., Dol.; — prim. madravec.
  48. drȃvs, m. = drač, (stachlichtes Unkraut), C.
  49. drȃvsa, f. = dravs, drasa, C.
  50. drȃvsnat, adj. = drasnat, dravsnata njiva, C.
  51. dražę̑vka, f. das Thälchen, die Vertiefung, ( n. pr. na travnikih ali na njivah, kjer se navadno delajo zelniki, ker je po teh draževkah bolj vlažno), BlKr.; — prim. draga.
  52. 1. dražı̑vəc, -vca, m. der Necker, der Hetzer, Cig., Jan., Valj. (Rad).
  53. 2. dražı̑vəc, -vca, m. = dražitelj, Cig., C.
  54. dražı̑vka, f. die Neckerin, die Hetzerin, Cig., Jan., C.
  55. dražljìv, -íva, adj. 1) reizsüchtig, M.; neckisch, Cig., Jan.; — 2) Reiz erzeugend, piquant, (o jedeh), Cig. (T.); — 3) = razdražən, reizbar, Mur., Cig., Jan.
  56. dražljı̑vəc, -vca, m. der Hetzer, der Aufreizer, der Friedensstörer, Mur., C., Nov.
  57. dražljı̑vka, f. die Hetzerin, die Friedensstörerin, Mur.
  58. drdrȃvəc, -vca, m. der Schnatterer, Cig.
  59. drdrȃvka, f. die Ratsche, Cig.
  60. drę́gavəc, -vca, m. der Stoßer, C.
  61. drę́gavt, m. der gerne stößt, Mik.
  62. drẹmàv, -áva, adj. schläfrig, Cig., Jan., Mik., Kr.
  63. drẹmȃvčica, f. die Herbstzeitlose (colchicum autumnale), Cig.
  64. drẹmȃvəc, -vca, m. 1) der Schläfrige, der Verschlafene, Cig., Jan., vzhŠt.- C., Kr.; — 2) die Schlaflust, Cig., Jan., Kr.; dremavec me je prijel, Z.; d. me je presilil, C.; drẹ́mavəc, BlKr.- DSv.; — 3) der Bärlapp (lycopodium clavatum), C., Vod. (Bab.).
  65. drẹmȃvica, f. der Halbschlummer: v dremavici sem bil, Svet. (Rok.); — das Schlummerfieber, Cig.
  66. drẹmȃvka, f. 1) verschlafenes Weib, Cig.; — 2) das Schneeglöckchen (galanthus nivalis), Tuš., Goriška ok.- Erj. (Torb.).
  67. drẹmávost, f. die Schlummersucht, Cig.
  68. drẹ́mavt, * m. schläfriger Mensch, Cig.
  69. drẹmljàv, -áva, adj. = dremav, Valj. (Rad).
  70. drẹmljȃvəc, -vca, m. der Schläfrige, Dict., Valj. (Rad).
  71. drẹmljȃvka, f. die Schläfrige, Cig.
  72. drẹmljìv, -íva, adj. 1) schlummerig, schläfrig, Cig., Jan.; — 2) schlafbringend, Cig.
  73. drẹmljívost, f. die Schläfrigkeit, Jan.
  74. drẹ́nov, adj. von der Kornelkirsche; — drenova jagoda, die Kornelkirsche; drenov les, das Kornelholz; — drenove volje biti, nicht gut gelaunt sein, Z.
  75. drẹnováča, f. ein Stock aus Kornelholz, Cig., Valj. (Rad).
  76. drẹ́novəc, -vca, m. 1) der Kornelbaum, Z.; — pl. drenovci, Hartriegel (corneae), Tuš. (R.); — 2) der Kornelkirschenwein, Mik.
  77. drẹ́novina, f. das Kornelkirschenholz; tudi: drenovína.
  78. drẹnovı̑nka, f. = drenulja, C.
  79. drẹ́novje, n. das Kornelkirschengebüsch, Cig.
  80. drẹ́novka, f. 1) ein Ast, eine Ruthe von der Kornelkirsche, Z., Štrek.; — 2) die Kornelbirn, Cig.
  81. drẹ́novnica, f. = drenulja, C.
  82. drēsva, f. der Hornstein, h. t.- Cig. (T.), Erj. (Min.); — rus.
  83. drẹ̑təv, -tve, f. = dreta 1), Jan.
  84. drẹ̑tva, f. = dreta 1), Cig.
  85. drẹ̑v, m. = drevo, Goriš.- C., Štrek.; (vejat drev, Dict.; Ne maraš več za drev zelen, Zv.).
  86. drẹváča, f. die Holzaxt, Jan., C., BlKr.
  87. drẹvár, -rja, m. 1) = drvar, Cig., Str.; — 2) der Pflughalter, Cig., Tolm.
  88. drẹvaríca, f. = drvarica, die Holzhauerin, Valj. (Rad).
  89. drẹváriti, -ȃrim, vb. impf. = za drevo držati, Pflughalter sein, Cig., Tolm.
  90. drẹvárnica, f. 1) = drvarnica, Valj. (Rad); — 2) = drevača, SlN.
  91. drẹ̑vce, n. 1) = drevesce, das Bäumchen; — 2) die mit Leimruthen versehene Klettenstange der Vogelsteller, V.-Cig.; — 3) der Mastbaum, V.-Cig.; — 4) božje d., die Stecheiche (ilex aquifolium), Cig., Tuš. (B.); — blaženo d., der Sevenbaum (juniperus sabina), Erj. (Rok.); = blagoslovljeno d., Medv. (Rok.); — 5) ( anat.) životno d., der Lebensbaum, Erj. (Som.); — tudi: drẹvcè, Valj. (Rad).
  92. drẹ̑ve, adv. = drevi, Guts., Jarn., C.
  93. drẹ̑vẹj, adv. = drevi, Zora.
  94. drẹvę̑n, adj. 1) hölzern, Mur., Jan.; — holzicht: drevena repa, foßige Rübe, Cig.; — 2) starr, steif; (od mraza) dreveni prsti, Danj. (Posv. p.); d. stati, starr (vor Staunen) da stehen, C.; dreveno gledati, starr hinblicken, ZgD.; roka mi je vsa drevena, jvzhŠt.
  95. drę̑vən, * -vna, adj. Baum-, Mur., Cig., Jan.; pogl. drevesen.
  96. drẹvę́nəc, -nca, m. = drvenec, versteinertes Holz, der Holzstein, Cig.
  97. drẹvenẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) zu Holz werden, M.; — 2) starr, steif werden; roka od mraza dreveni, C.; — 3) (o rastlinah) im Wachsen stille stehen, vzhŠt.- C.; — 4) starr hinblicken, hinstarren, C.
  98. drẹveníca, f. = drevača, Jurč., Andr.
  99. drẹvenják, m. = drevenka, Habd.
  100. drẹvę́nka, f. 1) ein Getreidemaß (der Metzen), Habd., M., vzhŠt.; — 2) ein großer Korb, C.

   6.001 6.101 6.201 6.301 6.401 6.501 6.601 6.701 6.801 6.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA