v (6.301-6.400)

6301. dołgovẹ̀k, -vẹ́ka, adj. langlebend, Jan.
6302. dołgovę́zən, -zna, adj. d. človek = č. dolgih nog, Lašče- Erj. (Torb.).
6303. dołgovę̑znik, m. = dolgovezen človek, Lašče- Erj. (Torb.), Jurč.
6304. dołgovína, f. dolgovina in imovina, Soll und Haben, h. t.- Cig. (T.); pisati v dolgovino, belasten, DZ.
6305. dołgovláknat, adj. langfaserig, Jan.
6306. dołgovràt, -vráta, adj. langhalsig, Jan., Vrt.
6307. dołgovrátən, -tna, adj. langhalsig, Cig.
6308. dolikávati, -am, vb. impf. ad dolikati, Cig. (T.).
6309. dolı̑v, m. der Nachguss, die Fülle, Mur., Cig., C., Mik.; na doliv veliko vina gre, C.; — der Füllwein, SlGor.- C.; — tudi dóliv, Mur., vzhŠt.
6310. doliváč, m. das Füllgefäß, Cig.
6311. dolívanje, n. das Zugießen.
6312. dolívati, -am, vb. impf. ad doliti; dazugießen, nachfüllen; že dolgo dolivamo, pa neče poln biti sod.
6313. dolı̑vək, -vka, m. das Dazugegossene, Valj. (Rad).
6314. dolívən, -vna, adj. Füll-: dolivno vino, der Füllwein, Cig.
6315. dolı̑vka, f. 1) das Füllgefäß, Mur., C.; — 2) der Füllwein, Cig.
6316. doljȃva, f. die Niederung, Vrt.
6317. določevȃnje, n. das Bestimmen, die Bestimmung, Cig. (T.), nk.
6318. določeváti, -ȗjem, vb. impf. ad določiti; bestimmen, festsetzen, Jan., nk.
6319. določı̑təv, -tve, f. die Bestimmung, nk.
6320. določljìv, -íva, adj. = določen 1), Cig., Jan.
6321. dolov, adv. = doli, Guts. (Res.)- Mik. (V. Gr. I. 328.).
6322. dolǫ̑vje, n. coll. Thäler: gore i dolovje, ogr.- Valj. (Rad).
6323. dolžȃva, f. die Länge, Jan., C., ogr.- Valj. (Rad); miljska d., die Meilenlänge, DZ.; izbirati samo po dolžavi, Zv.
6324. dolžȃvən, -vna, adj. Längen-: dolžavno razmerje, DZ.
6325. dołžı̑vəc, -vca, m. der Beschuldiger.
6326. domačeváti, -ȗjem, vb. impf. das Haus zu hüten pflegen, ( n. pr. ob nedeljah, kadar so drugi pri božji službi), Jarn.
6327. domačı̑nstvọ, n. 1) die Hausgenossenschaft, Jan.; — 2) die Oekonomie, C.
6328. domẹnı̑təv, -tve, f. die Verabredung, das Einverständnis, DZ.
6329. domišljàv, -áva, adj. eingebildet, C., nk., Kr.
6330. domišljȃva, f. 1) die Phantasie, Mur., Jan., C., Zora; — 2) die Einbildung, der Dünkel, Z., Cig.
6331. domišljávost, f. die Einbildung, nk., Kr.
6332. domišljeváti, -ȗjem, vb. impf. = domišljati; d. si kaj, sich einbilden; vermuthen: tat skrivaj pride, kadar si najmanj domišljujejo, Škrinj.
6333. domišljìv, -íva, adj. 1) erfinderisch, C.; — phantasiereich, Jan.; — 2) eingebildet, einbilderisch, Cig., Jan.
6334. domišljı̑vəc, -vca, m. der Eingebildete, Cig.
6335. domišljívost, f. 1) die Vorstellungskraft, die Dichtungskraft, Jan.; — 2) die Einbildung, der Eigendünkel, Jan., Cig. (T.).
6336. domnẹ̑va, f. die Vermuthung, Cig. (T.), Nov.- C., nk.; — die Voraussetzung, Jan., SlN.- C., UčT.
6337. domnẹ́vati se, -am se, vb. impf. ad domneti se; vermuthen, voraussetzen, wähnen, Cig. (T.), nk.; d. si, Jan., Šol.; — prim. češ. domnívati se, vermuthen.
6338. domnẹ́vən, -vna, adj. vermuthlich, Jan., Cig. (T.), DZ.
6339. domobrȃnstvọ, n. die Landesvertheidigung, SlN.; — die Landwehr, Cig. (T.), DZ., nk.
6340. domorǫ̑dstvọ, n. = domorodnost 2), Cig., Jan.
6341. domọ́v, domọ̑v, adv. nachhause; (tako pišejo stari pisatelji in novejše knjige in govori se tudi široko po Slovenskem); — prim. domu.
6342. domovalíšče, n. das Domicil, Cig., DZ.; stanovitno d., stetiger Wohnsitz, DZ.
6343. domovȃnje, n. 1) das Domicilieren; — 2) das Domicil, Dict., Cig., Jan., C.; na svetu nimamo stanovitnega domovanja, Škrinj.; d. imeti, wohnhaft sein, C.; Po svojem svetem raji, Po svojem svetem domovanji, Npes.- Kres; Ukaz želj vleče v tvoje domovanje, Preš.
6344. domováti, -ȗjem, vb. impf. domicilieren, wohnhaft sein, hausen, Jan., C., DZ.
6345. domovȃvəc, -vca, m. = prebivavec, Vod. (Izb. sp.).
6346. domǫ́vən, -vna, adj. 1) Haus-: domovna najmarina, die Hauszinssteuer, Levst. (Nauk); — 2) Heimats-: domovna občina, die Heimatsgemeinde, Nov.; heimatlich, Cig.
6347. domovína, f. 1) das heimische Haus sammt den Grundstücken, Haus und Hof, Mur.; dajte mi jo za ženo, da mi ona domovino zgospodinji, kakor je prav, Jurč.; — 2) die Heimat; — das Vaterland.
6348. domovı̑nəc, -nca, m. 1) = domačin, domar, der Hausgenosse, C.; — 2) der derselben Heimat Angehörende: občinski domovinci, Gemeindeangehörige, Levst. (Nauk); — der Landsmann, der Inländer, C., Let.; — 3) = domoljub, V.-Cig.
6349. domovı̑nski, adj. Heimats-, Vaterlands-, heimatlich, vaterländisch; domovinska pravica, das Heimatsrecht, d. list, der Heimatschein, Levst. (Nauk); domovinska ljubezen, Preš.
6350. domovı̑nstvọ, n. das Heimatsrecht, C., Nov., DZ., Levst. (Nauk).
6351. domǫ̑vje, n. die Heimat, Cig., Jan., C., nk.; z močjo ga vedeš na svoje sveto domovje, Ravn.; koprnela sta po ljubem domovju, Ravn.
6352. domọ̑vka, adv. = domov, Jarn., Kor.; ( prim. movka, Guts., Npes.- Kres).
6353. domǫ̑vnica, f. der Heimatschein, Cig., Jan., nk.
6354. domǫ̑vnik, m. = domačin, domar, der Hausgenosse, C.
6355. domovǫ̑dstvọ, n. die Oekonomie, der Wirtschaftsbetrieb, Levst. (Pril.); — rus.
6356. domoznȃnstvọ, n. die Heimatskunde, die Vaterlandskunde, Cig. (T.).
6357. donašȃvəc, -vca, m. der Zubringer, Cig., Jan.; — pren. der Zuträger: šeptavi d., C.
6358. donašȃvka, f. die Zubringerin, die Zuträgerin, Cig., Jan.
6359. donẹ́vati, -am, vb. impf. zu hallen pflegen, Jan., Zora.
6360. dopadljìv, -íva, adj. wohlgefällig.
6361. dopadljívost, f. die Wohlgefälligkeit.
6362. dopeljevȃnje, n. = dovažanje, dovajanje, die Zufuhr, das Zubringen, Cig.
6363. dopeljeváti, -ȗjem, vb. impf. zuführen, Cig.; zubringen, verschaffen, Cig.; — pogl. dovažati, dovajati.
6364. dopẹ̑vək, -vka, m. der Refrain, Jan.
6365. dopijȃnčevati, -ujem, vb. pf. das Saufen beendigen.
6366. dopisȃva, f. die Correspondenz, Cig., Jan., C.
6367. dopisovȃnje, n. das Correspondieren (po češ.), Cig., Jan., nk.
6368. dopisováti, -ȗjem, vb. impf. schriftlich verkehren, correspondieren (po češ.), Cig., Jan., nk.; d. si, einen Briefwechsel unterhalten, Cig., nk.
6369. dopisovȃvəc, -vca, m. der Correspondent, Cig., Jan.
6370. doplačeváti, -ȗjem, vb. impf. ad doplačati; Zahlungen ergänzen, nachzahlen.
6371. doplȃvati, * -am, vb. pf. schwimmend gelangen, erreichen.
6372. dopláviti, * -plȃvim, vb. pf. flößend bringen: drva doplaviti do jezov.
6373. doplẹ́vati, -am, vb. impf. ad dopleti; in der Beendigung des Jätens begriffen sein.
6374. dopołdnę́vən, -vna, adj. vormittägig, Mur.
6375. dopołnı̑təv, -tve, f. 1) die Ergänzung; — 2) die Erfüllung, Mur.; razodel je z dopolnitvijo svoje obljube svojo zvestobo, Ravn.
6376. dopołnı̑tvən, -tvəna, adj. Ergänzungs-, (-niten) Cig., Jan.; dopolnitvenega okoliša poveljstvo, das Ergänzungsbezirkscommando, Levst. (Nauk); dopolnitvene (-nitne) volitve, Ergänzungswahlen, nk.
6377. dopołnjávanje, n. die Ergänzung, ogr.- Valj. (Rad).
6378. dopołnjávati, -am, vb. impf. = dopolnjevati.
6379. dopołnjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad dopolniti; ergänzend voll machen, auffüllen; — ergänzen, completieren; dopolnjujoč, complementär, ( math.) Cig. (T.); — 2) erfüllen.
6380. dopołnjevȃvəc, -vca, m. 1) der Ergänzer, Cig.; — 2) der Erfüller, der Vollender, Cig., Jan.
6381. dopołnováti, -ȗjem, vb. impf., pogl. dopolnjevati.
6382. dopotováti, -ȗjem, vb. pf. das Wandern beenden, Cig.
6383. dopọ̑vẹd, f. das Begreiflichmachen, die Verdeutlichung, Cig., M., C.; — die Aufklärung, die Auskunft: d. od sebe dati, eine Auskunft geben, Levst. (Nauk).
6384. dopovẹ́dati, -povẹ́m, vb. pf. klar machen, begreiflich machen; ne morem ti d., kako lepo je vse v mestu; ne da si nič dopovedati, man kann ihm mit Worten nicht beikommen; — aufklären, eine Auskunft ertheilen.
6385. dopovẹdávati, -am, vb. impf. = dopovedovati.
6386. dopovẹ̑dba, f. die Begreiflichmachung, M.; — die Aufklärung, die Auskunft, DZ.
6387. dopovẹ̑dək, -dka, m. = predikat, Jan.
6388. dopovẹ́dən, -dna, adj. kar se da dopovedati, M.
6389. dopovẹdljìv, -íva, adj. kdor prerad dopoveduje, naseweise, M.
6390. dopovẹdljívost, f. die Naseweisheit, M.
6391. dopovẹ̑dnica, f. der Auskunftsbogen, DZ.
6392. dopovẹdováłnost, f. die Darstellungsgabe, Cig.
6393. dopovẹdováti, -ȗjem, vb. impf. ad dopovedati; klar, begreiflich zu machen suchen; d. komu kaj; — Auskünfte ertheilen: prvomestnik je dolžan vse d., o čemer bi ga kdo vprašal, Levst. (Cest.).
6394. doprȃvdati se, -am se, vb. pf. mit dem Processieren fertig werden, ausrechten, Cig.
6395. dopriprávljanje, n. die Nachschaffung: d. rokodelskega orodja, DZ.
6396. doprorokováti, -ȗjem, vb. pf. aufhören zu weissagen, Cig.
6397. dopustı̑təv, -tve, f. die Zulassung, die Concession, DZ.
6398. dopustljìv, -íva, adj. = dopusten 2), Jan., Cig. (T.).
6399. dopustováti, -ȗjem, vb. pf. die Faschingsfeier abschließen: Kir (= kateri) so gladko dopust'vali, Bodo lehko se drsali, Vod. (Pes.).
6400. dopuščávati, -am, vb. impf. = dopuščati, ogr.- Valj. (Rad).

   5.801 5.901 6.001 6.101 6.201 6.301 6.401 6.501 6.601 6.701  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani