v (6.101-6.200)

6101. dividēnda, f. vsakoletni delež dobička pri delniškem podjetju pripadajoč vsaki delnici, die Dividende.
6102. divı̑n, m. das Wollkraut, der Himmelbrand (verbascum thapsus), C., Medv. (Rok.), Goriš., Št., Kor.- Erj. (Torb.).
6103. divízija, f. vojni oddelek, die Division, eine Heeresabtheilung, Cig.
6104. divizijonár, -rja, m. der Divisionär, Jan.
6105. divīzor, -rja, m. der Divisor ( math.), Cig., Cel. (Ar.); — prim. delitelj.
6106. divjáča, f. 1) die Wilde, Mik.; — 2) der Holzapfel, Hal.- C.; — die Waldbirne, Z.; — 3) eine Art Beulengeschwulst an Gelenken, vzhŠt.- C.; — 4) = divjačina, Guts., nk.
6107. divjáčək, -čka, m. dem. divjak; der Wildfang, Zora.
6108. divjáčən, -čna, adj. scheu, erschreckt: ves d., Guts. (Res.).
6109. divjáčina, f. 1) ein wildes Thier, Dict.; huda d. je Jožefa razdrla, Dalm.; — coll. das Wild; d. prihaja na polje; — 2) das Wildfleisch, das Wildbret.
6110. divjáčiti, -ȃčim, vb. impf. wie ein Wilder sich benehmen, C., Z.; divjači sam črez sebe, er wüthet gegen sich selbst, Hip. (Orb.).
6111. divjáčnost, f. = divjaštvo, Mur., Cig.; ljudi divjačnost se uleže, Ravn.
6112. divjȃd, f. = divjačina, das Wild, Jan.
6113. divják, m. 1) der Wilde; med divjaki živeti; — ein wild sich geberdender Mensch, der Wildfang; — 2) wildes Thier, Cig.; das Wildschwein, wilder Eber, Habd.- Mik., Cig., C.; — mali d., die kleine Holz- oder Hohltaube (columba oenas), Cig.; — 3) der Windhafer, der Flughafer, Cig.; — 4) wilder Baumstock, auf den ein Edelreis gepfropft wird, der Wildling.
6114. divjáka, f. die Holzbirne, die Feldbirne, Cig., C.; divja črešnja, hruška, Rihenberk- Erj. (Torb.), Notr.; — neka trta, Rihenberk- Erj. (Torb.).
6115. divjákinja, f. die Wilde.
6116. divjákovəc, -vca, m. die gemeine Gemswurz (doronicum pardalianches), Medv. (Rok.).
6117. divjálọ, n. furiöser Mensch, Cig.
6118. divjȃnje, n. das Toben, das Wüthen.
6119. dívjast, adj. menschenscheu, Svet. (Rok.).
6120. divjáški, adj. einem Wilden angemessen, wild, rohgesittet; po divjaško se vesti.
6121. divjȃštvọ, n. die Wildheit, die Rohheit; v stare čase je bilo žolnirjem dovoljeno vsako divjaštvo in hudodelstvo, LjZv.
6122. divjáti, -ȃm, vb. impf. toben, wüthen, rasen; wild herum rennen; krava divja po travniku.
6123. divjȃva, f. die Wildnis, C.
6124. divjȃvəc, -vca, m. der Wüther, der Raser, Cig.; wilder Mensch, Guts.
6125. divjȃvka, f. die Wütherin, die Furie, Cig.
6126. divjȃzən, -zni, f. 1) coll. wilde Thiere, ogr.- Mik.; poljska d., kajk.- Valj. (Rad); — das Wildbret, C.; — 2) = divjost, Jan., SlN.
6127. dívji, adj. wild; divja zver; divja jeza; divje gledati; ves divji je danes, er wüthet heute; divje meso, wildes (schwammiges) Feisch, Cig.; — divji ključ, der Dietrich, Jan.; divji ogenj, das durch Reiben zweier Hölzer entstandene Feuer, das Reibfeuer, Cig., M.
6128. divjíca, f. der zu üppige Wuchs des Getreides, der Lagerwuchs, V.-Cig.
6129. divjína, f. 1) das Wild, das Wildbret; — 2) die Wildnis, LjZv.
6130. divjı̑nar, -rja, m. der Wildbrethändler, Cig.
6131. divjı̑nəc, -nca, m. wilder Mensch (o ciganu), Jurč.
6132. divjọ̑st, f. die Wildheit.
6133. divjóta, f. die Wildnis, Mur., Cig.
6134. dı̑vnjak, m. der Thiergarten (?): Pustite ljubi oča me, Da v divnjak grem sprehajat se, Preš.; ( nam. divjinjak?).
6135. dlákav, adj. haarig, behaart.
6136. dlakavína, f. haariges Thier: goved ali kaka druga dlakavina, Nov.
6137. dlakovı̑t, adj. haarreich: d. rep, Let.; dlakovito mleko = polno dlak, Vrt.
6138. dlažı̑vọ, n. das Pflastermaterial, Jan.; — prim. dlažiti.
6139. dlečveníca, f. das Deichselloch am Joche, SlGradec- C.; — prim. dletviti.
6140. dleskàv, -áva, adj. dleskav glas, ein Schnalzlaut, Cig. (T.).
6141. dleskȃvəc, -vca, m. der gerne schnalzt, Cig.
6142. dlẹ́təvce, n. dem. dletvo.
6143. dlẹ́tvati, -am, vb. impf. meißeln, Mur., Vest.
6144. dlẹ̑tvənik, m. = dletnik, Mur.
6145. dlẹ́tviti, -im, vb. impf. = dletiti, Mur., Jan., Zora.
6146. dlẹ́tvọ, n. = dleto, Mur., Mik., Zora, Št.
6147. dlı̑skva, f. der Alraun (mandragora offic.), C.; — prim. drstljivka.
6148. dnę́vən, -vna, adj. Tages-, Tag-; dnevna plača, das Diurnum, Cig.; dnevne dobe, die Tageszeiten, Cig. (T.).
6149. dnę́viti se, -i se, vb. impf. = daniti se, C.
6150. dnę̑vnica, f. das Taggeld: dnevnice, die Diäten, C., DZ.; — prim. dnevnina.
6151. dnę̑vnik, m. 1) pl. dnevniki, die Tagfalter, Erj. (Ž.), Cig. (T.); — 2) das Tagblatt, eine täglich erscheinende Zeitung, Mur., Cig., Jan., nk.; — 3) das Tagebuch, Mur., Cig., Jan., nk.; das Journal ("knjiga, v katero se zabeležki pišejo dan za dnevom"), Levst. (Nauk); stanovni d., das Etatsjournal, DZ.; — 4) = koledar, ogr.- C.
6152. dnevnína, f. das Tagegeld, nk.
6153. dnevnı̑nar, -rja, m. der Diurnist, Cig.
6154. dnę́vščina, f. 1) das Tagegeld, Cig., SlN.; — 2) die Arbeit, die ein Mann an einem Tage richtet, Cig.
6155. dobȃva, f. 1) das Erlangen, das Erhalten, C.; — 2) das Erlangte, C.; — 3) die Beschaffung, die Herbeischaffung, Cig. (T.), DZ.; dobava denarja, die Geldbeschaffung, dobava dokazil, die Herbeischaffung von Beweismitteln, DZ.; der Bezug, DZ.; (po hs.).
6156. dobȃvək, -vka, m. die Errungenschaft, der Gewinn, C.
6157. dobavíšče, n. die Bezugsquelle, h. t.- Cig. (T.).
6158. dobáviti, -bȃvim, vb. pf. herbeischaffen, verschaffen, liefern, Cig. (T.), nk.; — hs.
6159. dobavljáč, m. der Lieferant, Cig. (T.); — hs.
6160. dobávljati, -am, vb. impf. 1) erhalten, bekommen, C., Vest., jvzhŠt.; zdravila brezplačno d., Cv.; sam si kruh dobavlja, Fr.- C.; — prim. dobiti; — 2) herbeischaffen, liefern, Cig. (T.), nk.; — prim. dobaviti.
6161. dobȃvnica, f. die Bezugsnote, DZ.; — prim. dobaviti.
6162. dobı̑təv, -tve, f. die Erlangung, die Gewinnung, Cig., Jan.; Samuelova daritev in boja d., Ravn.; — der Gewinn, Mur., Cig.
6163. dobitkovína, f. die Erwerbsteuer, Levst. (Nauk).
6164. dobı̑tva, f. = dobitev: die Erlangung; — der Gewinn; — die Erbschaft, C.; der Sieg, Cig.
6165. dobívanje, n. das Bekommen; die Gewinnung: d. rude, der Abbau, Cig. (T.); d. vode, der Wasserbezug, Cig.; d. blaga, der Warenbezug, Cig.; — das Gewinnen.
6166. dobívati, -am, vb. impf. ad dobiti; bekommen; tukaj se dobiva, hier ist zu haben; — blago dobivati, die Ware beziehen; — gewinnen: danes dobivam pri igri; siegen, C.; — konj nove zobe dobiva, das Pferd bricht die Zähne, Cig.; dobiva že ledene oči, die Augen fangen ihm an zu brechen, Cig.
6167. dobı̑vəc, -vca, m. der Erlanger: veliko prosnikov malo dobivcev, Z.; — der Gewinner, Cig., Jan., C.; — der Sieger, Cig.
6168. dobı̑vka, f. die Gewinnerin, Cig.
6169. dobljìv, -íva, adj. = dobelj, C.
6170. dobojeváti, -ȗjem, vb. pf. einen Kampf auskämpfen: dobojeval je srečno, Navr. (Let.); = d. se, Cig.
6171. doboslǫ́vən, -vna, adj. chronologisch, Cig. (T.).
6172. doboslǫ́vje, * n. die Chronologie, Cig. (T.).
6173. dǫ́bov, ** adj. eichen; človek, gladek kot dobova skorja, = grob, Met.
6174. dǫ́bovina, f. das Eichenholz; das Eichengehölz, Cig.; dobovína, Levst. (Cest.).
6175. dǫ́bovje, n. der Eichenwald, Mur., Cig., Jan.
6176. dobrȃva, f. die Waldung, Mur., Met.; der Hain, Guts., Cig., Jan.; po vseh dobravah in na vseh planinah, Dalm.; nagrabijo si v bukovju listja — skrivaj, kajti dobrava ni njihova, LjZv.; Na robu sed'va Vrh dobrav, Vod. (Pes.).
6177. dobrȃvəc, -vca, m. der Bewohner eines waldigen Gebirges, Cig.
6178. dobrȃvən, -vna, adj. Wald-, Jarn., M.
6179. dobrȃvka, f. 1) die Bewohnerin eines waldigen Gebirges, Cig.; — 2) der Ackergünsel (ajuga chamaepitys), Medv. (Rok.).
6180. dobŕčav, adj. mit Masern behaftet, BlKr.
6181. dobríkav, adj. schmeichlerisch, Jan.; d. razgovor, Zora; d. človek, Vrt.; sladek dobrikav glas, Str.
6182. dobríkavəc, -vca, m. der Schmeichler, Jan., nk.
6183. dobríkovina, f. = dobrika, Jan.
6184. dobročı̑nstvọ, n. eine gute That, Zora, kajk.- Valj. (Rad).
6185. dobroglàv, -gláva, adj. talentiert, C., Bes.
6186. dobrolẹ́tovina, f. wolliger Schneeball (viburnum lantana), Cig., C., Bes., Dol.- Levst. (M.); — iz: dobrovitovina, Štrek. (LjZv.).
6187. dobrostìv, -íva, adj. gütig, Habd.- Mik.
6188. dobrotìv, -íva, adj. = dobrotljiv, C.
6189. dobrotívən, adj. = dobrotljiv, Mur., ogr.- M.
6190. dobrotı̑vnik, m. = dobrotnik, Mur.
6191. dobrọ̑tljiv, adj. gütig; dobrotljivi Bog; wohlthätig; d. dež, wohlthätiger Regen, Cig.; — tudi: dobrotljìv, -íva.
6192. dobrọ̑tljivost, f. die Güte, die Wohlthätigkeit; v sreči je Tobija dobrotljivosti zgled, Ravn.
6193. dobrọ̑tovati, -ujem, vb. impf. d. komu = dobrote deliti, Levst. (Zb. sp.).
6194. dobrọ́tovina, f. = dobrovitovina, Jan., Lašče- Levst. (M.).
6195. dobrọ̑tstvọ, n. = dobrota (Gut), Guts. (Res.).
6196. dobrotvǫ́rən, -rna, adj. wohlthätig: d. zavod, eine Wohlthätigkeitsanstalt, Cig. (T.); — stsl.
6197. dobrotvǫ́rnost, f. die Wohlthätigkeit, Kres.
6198. dobrovẹ́dən, -dna, adj. kundig: d. zdravnik, Slom.
6199. dobrovíta, f. wolliger Schneeball (viburnum lantana), Z., C., Polj., Erj. (Torb.).
6200. dobrovı̑tje, n. coll. = dobrovita, C.

   5.601 5.701 5.801 5.901 6.001 6.101 6.201 6.301 6.401 6.501  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani