Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (5.901-6.000)

  1. dẹ́lavnik, m. der Werktag; v delavnik in praznik delati.
  2. delavnı̑ščnica, f., Cig.; pogl. delavnica, delarnica.
  3. dẹ́lavnost, f. die Arbeitsamkeit, die Werkthätigkeit.
  4. dẹ́lavski, adj. Arbeiter-; delavske bukvice, das Arbeitsbüchlein, DZ.
  5. dẹ́lavščnica, f., Jan., ZgD.; pogl. delavnica, delarnica.
  6. dẹ̑leštvọ, n. die Theilgenossenschaft, Mur., Cig.
  7. delı̑təv, -tve, f. 1) die Theilung; — die Division ( math.), Jan., Cig. (T.), Cel. (Ar.); — die Eintheilung, Jan., Cig. (T.); — 2) die Austheilung, die Ausspendung; d. sv. zakramentov.
  8. dẹlı̑tvən, -tvəna, adj. Theilungs-, Divisions-: delitveni ostanek, der Divisionsrest, Cel. (Ar.).
  9. dẹlı̑vəc, -vca, m. 1) der Theiler; der Schiedsmann, Mur.; Kdo me je sodnika ali delivca med vama postavil? Ravn.; — der Divisor ( math.), Cig.; — 2) der Austheiler, der Spender, Cig., Jan., C.
  10. dẹlı̑vka, f. 1) die Theilerin; — 2) die Austheilerin, die Spenderin, Cig., Jan.
  11. dẹlívọ, n. das Divisum ( phil.), h. t.- Cig. (T.).
  12. dẹljìv, -íva, adj. theilbar, Cig., Jan.; — pogl. razdelen.
  13. dẹlodȃvəc, -vca, m. der Arbeitgeber, DZ., nk.
  14. dẹlotvǫ́rən, -rna, adj. werkthätig, wirksam, Cig. (T.); — hs.
  15. dẹlováłən, -łna, adj. delovalna zmožnost, die Handlungsfähigkeit, DZ.
  16. dẹlovȃnje, n. das Wirken, nk.; pl. delovanja, die Werke, Alas.; — die Einwirkung, vzajemno d., d. enega na drugo, die Wechselwirkung, d. z dotikom, die Contactwirkung, Cig. (T.).
  17. dẹlováti, -ȗjem, vb. impf. wirken, C., nk.; — einwirken, d. na kaj, auf etwas hinwirken, Cig. (T.), C., nk.; — delujoča moč, das Agens, Cig. (T.).
  18. dẹ́lovən, -vna, adj. = delaven, Arbeits-: delovne ure, Arbeitsstunden, Levst. (Cest.); delovni dnevi, Werktage, LjZv., DZ.; delovna kola, der Wirtschaftswagen, Levst. (Pril.); delovno vodstvo, die Betriebsdirection, Cig.
  19. dẹlovìt, -íta, adj. = delen, Theil-, Partial-, Cig. (T.); delovite sodbe, Theilurtheile, DZ.
  20. dẹ́lovnica, f. das Arbeitslocale, die Werkstätte, Levst. (Nauk), DZ.; — prim. delavnica.
  21. dẹ́lovnik, m. der Werktag, Meg., Dict., Dalm., Levst. (Zb. sp.), Vrt.; — prim. delavnik.
  22. dẹlovodı̑telj, m. der Betriebsleiter, DZ.
  23. dẹlovǫ́dja, m. der Werkführer, Jan.
  24. dẹlovǫ̑dnik, m. der Werkführer, Cig.; der Betriebsleiter, DZ.
  25. dẹlovȓšba, f. der Betrieb, DZ.
  26. deltovína, f. das Deltaland, Šol.
  27. dēmantov, adj. Diamant-, Cig., Jan.
  28. dēmantovəc, -vca, m. der Diamantspat, Erj. (Min.).
  29. denarjeslǫ̑vəc, -vca, m. der Numismatiker, Cig., Nov.
  30. denarjeslǫ̑vje, n. die Numismatik, Cig.; — prim. penezoslovje.
  31. denárništvọ, n. das Cassawesen, Cig., Jan.
  32. denȃrstvən, -stvəna, adj. 1) Münz-, Jan.; — 2) finanziell, Finanz-: denarstvene stvari, Finanzangelegenheiten, nk.
  33. denȃrstvọ, n. 1) das Münzwesen, Cig., Jan.; — 2) die Finanzen, Cig., Jan.
  34. dę́ravica, f. das Sodbrennen, Jan.
  35. dērviš, m. mohamedanski menih, der Derwisch.
  36. desetdnę́vən, -vna, adj. zehntägig, Cig.
  37. deseterocvẹ́tən, -tna, adj. zehnblütig, Cig.
  38. deseterovẹ́drn, adj. zehn Eimer haltend, Cig.
  39. desetínovati, -ujem, vb. impf. = desetiniti, C.; desetinujete metico in koper, ogr.- Valj. (Rad).
  40. desetı̑nstvọ, n. das Zehentwesen, Z.
  41. desetobratovȃnje, n. desetih bratov življenje: tako se začenja moje d., Jurč.
  42. desetováti, -ȗjem, vb. impf. = desetiti, Guts.
  43. desetvẹ́drn, adj. zehn Eimer haltend: d. sod, Cig.
  44. desetvŕsten, -tna, adj. zehnzeilig, Cig.
  45. destilováti, -ȗjem, vb. impf. destillieren, Žnid.
  46. dẹtę̑štvọ, n. die Kindheit, Dict., Jan.; od deteštva ("ditečtva"), Trub.
  47. dẹtı̑nstvọ, n. die Kindheit, das Kindesalter, Mur., Cig., Jan., C., ogr.- Valj. (Rad), nk.
  48. dẹtokrȃdstvọ, n. der Kinderraub, DZ.
  49. dẹtomǫ̑rstvọ, n. der Kindesmord, Cig., Jan., nk.
  50. dẹtovòd, -vǫ́da, m. = pedagog, SlN.
  51. dẹtovǫ̑dəc, -dca, m. = pedagog, Mur.
  52. dẹ́va, f. 1) die Jungfrau, ogr.- C., nk.; deva Marija (v središki prisegi pisani v prvi polovici 18. veka, Kres II. 523.); — 2) die Jungfrau (als Sternbild), Cig. (T.); — 3) morska deva, die Seemaid (halicore), Erj. (Z.).
  53. dẹ́vanje, n. das Legen, das Stellen.
  54. dẹ́vati, -vam, -vljem, vb. impf. ad dejati, deti; setzen, legen, stellen: na stran d., beiseite legen; na zrak d., der Luft aussetzen; vmes d.; einschalten; pšenico v stavke d., den Weizen mandeln; d. kaj pod uradni zaklep, den amtlichen Verschluss anlegen, Cig.; iz kože d. vola, dem Ochsen die Haut abziehen; v sveto olje d. koga, jemandem die letzte Oelung reichen; v red d., in Ordnung bringen, regeln; v nič d., herabwürdigen, Jan., Cig. (T.); tudi: na nič d., Cig., Navr. (Let.); — d. se, langsam steigen (šaljivo): kam se devaš? Št.- C.
  55. dẹveníca, f. die Wurst, C., Mik., kajk.- Valj. (Rad).
  56. dẹvę̑r, -rja, m. 1) der Mannesbruder (d. je ženi možev brat), Meg., Rihenberk, Ben.- Erj. (Torb.); Erodias zakon prelomi s svojim deverjem, Dalm.; dẹ́ver, gen. dẹ́vera, Mur., Cig., Met., BlKr.; — 2) dẹ́ver, der Beistand und Zeuge der Braut, Mur., C., vzhŠt., BlKr.
  57. dẹ́verčək, -čka, m. der Sohn des dever, C.
  58. dẹverı̑ja, f. die Schwägerschaft ( zaničlj.), Cig.
  59. dẹverováti, -ȗjem, vb. impf. Brautführer sein, Cig.
  60. dẹverúša, f. deverova družica, C.; — prim. dever, 2).
  61. devę̑t, num. neun; — prim. deset.
  62. devetdánski, adj. neuntägig, Cig., C.
  63. devę̑tdeset, num. neunzig.
  64. devetdesetę̑r, num. neunzig, neunzigerlei; — prim. četver.
  65. devetdesetę̑rən, -rna, num. neunzigfältig.
  66. devetdesetę̑rnat, num. neunzigfach.
  67. devę̑tdeseti, num. der neunzigste.
  68. devetdesetíca, f. die Zahl Neunzig.
  69. devę̑tdesetič, adv. neunzigstens, zum neunzigstenmal.
  70. devetdesetína, f. der neunzigste Theil, das Neunzigstel.
  71. devetdesetı̑nka, f. = devetdesetina.
  72. devę̑tdesetka, f. der Neunziger; die Zahl, das Zahlzeichen Neunzig.
  73. devę̑tdesetkrat, adv. neunzigmal.
  74. devę̑tdesetkratən, -tna, adj. neunzigmalig.
  75. devetdesetlẹ́tən, -tna, adj. neunzigjährig.
  76. devetdesetlẹ̑tnik, ** m. der Neunziger, der Neunzigjährige, Cig.
  77. devę̑tę̑k, * -tka, m. die Pfingstrose (paeonia sp.), na Videži (v Istri)- Erj. (Torb.); — tudi: die Nieswurz (helleborus viridis), Kreplje na Krasu- Erj. (Torb.).
  78. devetę́r, * num. neun, neunerlei; prim. četver.
  79. devetę̑rən, -rna, adj. neunfach.
  80. devetę̑rka, f. die Neun, der Neuner, V.-Cig., M.
  81. devetę̑rnat, adj. = deveteren.
  82. deveterokǫ̑tnik, m. das Enneagon, Cig. (T.).
  83. deveterozobàt, -áta, adj. neunzackig, Cig.
  84. devetfúntən, -tna, adj. neunpfündig, Cig.
  85. devę́ti, num. der neunte; deveta dežela, ein mythisches, fernes Land; Sliši se v deveto deželo, Npes.-K.; (Možili so me) Devetemu kralju V deveto deželo, Npes.-K.
  86. devetíca, f. der Neuner, die Neun.
  87. devę́tič, adv. neuntens, zum neuntenmal.
  88. devetíčən, -čna, adj. devetični preskus (izkus), die Neunerprobe ( math.), Cig. (T.).
  89. devetína, f. das Neuntel.
  90. devetı̑nka, f. = devetina, Cig.
  91. devę̑tka, f. der Neuner, die Neun, die Neunzahl, Mur., Cig., Jan., Štrek.
  92. devetkáč, m. der viel und unüberlegt spricht, Lašče- Levst. (M.).
  93. devetkálọ, n. = devetkač, Lašče- Levst. (M.).
  94. devę̑tkanje, n. neka pastirska igra, Erj. (Torb.), Let. 1879. 120., Dol.
  95. 1. devę̑tkati, * -am, vb. impf. *ein gewißes Kinderspiel spielen; prim. devetkanje.
  96. 2. devetkáti, -ȃm, vb. impf. schwatzen, Lašče- Levst. (M.); — prim. dvekati, dvečiti.
  97. devetkẹ̑la, f. die Schwätzerin, Lašče- Levst. (M.).
  98. devę̑tkrat, adv. neunmal.
  99. devę̑tkratən, -tna, adj. neunmalig.
  100. devetlẹ́tən, -tna, adj. neunjährig.

   5.401 5.501 5.601 5.701 5.801 5.901 6.001 6.101 6.201 6.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA