Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (5.801-5.900)

darovítən, -tna, adj. = darovit 1) Guts., Jarn., Cig., Jan.; najdarovitnejši dobrotnik, Guts. (Res.).
darovítnost, f. die Freigebigkeit, Guts., Cig., Jan.; božja d., Guts. (Res.), Ravn.; d. je vsem živim ljudem prijetna, Škrinj.- Valj. (Rad).
darovítost, f. 1) die Freigebigkeit, Mur.; — 2) die Begabung, Cig. (T.), nk.; d. učiteljska, die Lehrgabe, DZ.
darovníca, f. die Geberin, die Spenderin, Mur.; darovnica vseh milosti, Bas.
darovník, m. der Spender, der Wohlthäter, Habd., Dict., Jarn., Mur., Gor.- Svet. (Rok.), vzhŠt.- C.; on je darovnik tem, kateri njega iščejo, Bas.; darovniki in dobrotniki o lakoti, Slom.; darovnik sv. duh, C.
darovnína, f. der Opfergang bei kirchlichen Feierlichkeiten, Slom.
darǫ̑vščina, f. die Gratification, Cig. (T.).
dáteljev, adj. Dattel-; ( nav. dateljnov, Cig.; dateljnova palma, die Dattelpalme, Tuš. [R.]).
datováti, -ȗjem, vb. pf. et impf. datieren, nk.
dávanje, n. = dajanje, vzhŠt., ogr.
dávati, -vam, -vljem, vb. impf. = dajati, Mur., vzhŠt., ogr.
dávčən, -čna, adj. Steuer-; davčni urad, das Steueramt, davčna občina, die Steuergemeinde, Levst. (Nauk), nk.
dávẹ, adv. 1) = davi, Alas., C., Mik.; — 2) letzthin, neulich, C.
dávəc, -vca, m. der Geber, Jan., C., ZgD.; — stsl.
dávej, adv. = davi, Jan.
dávək, -vka, m. die Steuer; davke plačevati, Steuern zahlen; davki prve, druge roke = pravi, nepravi = direktni, indirektni davki, Levst. (Nauk); = neposredni, posredni davki, Nov.; dedinski d., die Erbsteuer, DZ.; obrtni d., die Gewerbesteuer, DZ.; poprečni d., das Steuerpauschale, DZ.; pridobitni d., die Erwerbsteuer, Nov.; davku podvržen biti, der Besteuerung unterliegen, Cig.; — der Tribut, Cig., Jan., C.
dávən, -vna, adj. längstvergangen, Cig., Jan., nk.; v davnih časih, C.; iz davna = zdavnaj, Trub.- Mik.; = iz davnega, Hal., C.
dávẹšnji, adj. 1) = davišnji, Mur., C., BlKr.; davešnja noč, vergangene Nacht, C.
dávi, adv. heute früh.
davíca, * f. die häutige Bräune (angina), Mur., Cig., Jan., C., nk.; tudi: die Diphteritis, nk.
dávikar, adv. = davi, zapŠt.- C.
dávinji, adj. = davišnji: davinje mleko, Krn, Lašče- Erj. (Torb.).
dávišnji, adj. von heute früh: davišnje mleko, Cig., Jan., M., Št.; od davišnjega jutra, von heute früh, Mik.
dáviti, -im, vb. impf. würgen; kašelj me davi; — d. se, sich würgen; pes se davi s kostjo, der Hund sucht das Bein zu verschlingen.
davı̑vəc, -vca, m. der Würger, Valj. (Rad).
dȃvka, f. die medicinische Dosis, ogr.- C.
dávkar, -rja, m. der Steuereinnehmer.
dávkarica, f. des Steuereinnehmers Frau, Kr.- Valj. (Rad).
davkarı̑ja, f. das Steueramt; pogl. davčni urad.
dávkarski, adj. Steueramts-: d. uradnik, nk.
dávkarstvọ, n. die Steuereinhebung, das Steuersystem, Cig., Jan.
davkovȃnje, n. die Steuerleistung, Cig. (T.).
davkováti, -ȗjem, vb. impf. mit dem Steuernzahlen zu thun haben, Z.
dávkovəc, -vca, m. der Steuerträger, der Steuerpflichtige, Cig. (T.), DZ.
dávkovən, -vna, adj. = davčen: davkovni uradi, DZ.
dávkovski, adj. = davčen, DZ.
dávkovstvọ, n. das Steuerwesen, das Steuersystem, Cig. (T.), DZ.
dávljenje, n. das Würgen.
dávnaj, adv. od davnaj, Cig., pogl. oddavnaj.
davnína, f. das graue Alterthum, Cig. (T.).
dávnji, adj. 1) = davišnji, C.; davnje mleko, Gor.; — 2) = daven: od davnja = zdavnaj, Habd.- Mik.; z davnja, ogr.- M.
dávnọ, adv. längst, Mur., Cig., Jan., nk.; že davno je tega, es ist schon lange her, ni še davno tega, es ist noch nicht lange her, Cig.
davnopìs, -písa, m. die Palaeographie, Navr. (Kop. sp.).
dávnost, f. die längstverflossene Zeit, die graue Vorzeit, Cig., M.
davnovẹ́kost, f. = davnost, SlN., Zora.
davorı̑ja, f. bojna pesem, C., Zora, DSv.; — po imenu Davor = Mars; prim. hs. davorija, nekaka narodna pesem.
dávrce, f. pl. vratca v lodrici, Pliskavica (Kras); — prim. davri.
davri, f. pl. = dveri, duri, Trub.
dávščina, f. die Abgabe, Jan., Cig. (T.); javna davščina, DZ.; po davščine (Giebigkeiten) so hodili grajski župani in pisarji, LjZv.
debeláčev, adj. = koruzen: d. kruh, Levst. (Zb. sp.).
debeljȃva, f. = debelina, C.
debeloglàv, -gláva, adj. dickköpfig, Jarn., Mur., Jan.
debeloglȃvəc, -vca, m. der Dickkopf, Cig., Jan.; kalin d., Preš.
debeloglȃvka, f. 1) die Großköpfige, Cig.; — 2) der Großkopf, der Schwammspinner (liparis dispar), Nov.; — die Raupe des Großkopfes, C.; — 3) mravlja debeloglavka, die großköpfige Zug- oder Visitenameise (atta cephalotes), Erj. (Ž.).
debelovẹ́jnat, adj. dickästig, Cig.
debelovółnat, adj. grobwollig, Cig.
debelovrátən, -tna, adj. dickhalsig, Cig., Jan.
debelovrȃtnež, m. der Dickhals, Cig.
debelovrȃtnik, m. der Dickhals, Jan.
decemvīr, m. der Decemvir.
decimováti, -ȗjem, vb. impf. et pf. decimieren, Cig.
dečȃrstvọ, n. die Knabenschaft, Cig.
dẹ́čəłstvọ, n. die Mädchenschaft, der Jungfernstand, Trub., Dalm., Schönl.
dẹdinolǫ̑vəc, -vca, m. der Erbschleicher, Cig., Jan.
dẹdinolǫ̑vstvọ, n. die Erbschleicherei, Cig., Slc.
dẹ́dinstvọ, n. = dediščina, die Erbschaft, M., Z., Zora.
dẹdnoprávən, -vna, adj. erbrechtlich, Cig., Jan.
dednozavę́zən, -zna, adj. erbverbrüdert, Cig., Jan.
dẹ̑dovanje, n. das Erben; ostaline pridejo na dedovanje, bei den Verlassenschaften tritt der Erbanfall ein, Levst. (Pril.).
dẹ̑dovati, -ujem, vb. impf. erben, Cig., Jan., C., M.; ponos se vsem meščanom od roda do roda deduje in zapušča, Jurč.
dẹdovína, f. 1) = dedina, Jan., Šol., C.; — 2) = bodeča neža, BlKr.
deduktīvən, -vna, adj. deductiv, Deductions-, Cig. (T.).
dę̑gmavəc, -vca, m. der Zänker, vzhŠt.- C.
dəhtìv, -íva, adj. begierig, C.; dehtivo razpečatiti pismo, Bes.
dẹjȃnstvən, -tvəna, adj. 1) handelnd, thätig: romanopisci imajo navado, da naposled razodeno sleherne dejanstvene osobe osodo, Let.; — 2) factisch, Cig. (T.).
dẹjȃnstvọ, n. 1) die Praxis, Jan.; — 2) das Factum, die Thatsache, Cig. (T.), Žnid.
dẹjȃva, f. das Thun, C.; — die Wirkung, C.
dẹjávən, -vna, adj. thätig, activ, Cig.; — wirksam, Jan.; — prim. dejalen.
dẹjávnost, f. die Thätigkeit, Cig., Jan., C., Zora; — die Praktik, Cig.; — prim. dejalnost.
dẹ̑jstvən, -tvəna, adj. wirksam, Cig. (T.); — stsl.
dẹ̑jstvənost, f. die Wirksamkeit, Cig. (T.).
dẹ̑jstvọ, n. die Wirkung, Cig. (T.); = dejanje, Jurč. (Tug.); — stsl., rus.
dẹjstvováti, -ȗjem, vb. impf. wirken, Cig. (T.); moči, katere pri svetlobnih prikaznih dejstvujejo, Žnid.; d. na kaj, einwirken, Cig., nk.; — stsl., rus.
dekȃnstvọ, n. die Decanswürde; — die Dechantswürde.
dẹ́kəłstvọ, n. 1) = devištvo, Krelj; — 2) der Magddienst, Cig.
deklamovȃnje, n. das Declamieren, nk.
deklamováti, -ȗjem, vb. impf. et pf. declamieren, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
dẹkličeváti, -ȗjem, vb. impf. 1) sich als Mädchen benehmen: skupaj dekličujejo dekleta, katere so vrstnice, Gor.; — 2) = k dekletom pohajati, M., C.
dẹklı̑nstvọ, n. das Mädchenalter, Mur., Cig., Jan.; der Mädchenstand, die Jungferschaft, Mur., ogr.- C.
deklı̑štvọ, n. das Mädchenalter, der Mädchenstand, die Jungferschaft, Cig., Jan.
dẹklovȃnje, n. der Magddienst, Cig.
deklováti, -ȗjem, vb. impf. als Magd dienen, Magd sein, Cig.; deklovala je pri njem tri leta, LjZv.
dẹlȃva, f. die Handlungsweise, die Wirkungsart, Cig., Jan.
dẹ́lavčəc, -čca, m. dem. delavec.
dẹ́lavəc, -vca, m. der Arbeiter; delavec je hlebavec, Arbeit bringt Brot, Cig.
dẹ́lavən, -vna, adj. 1) arbeitsam, thätig; d. človek; — 2) Arbeits-: delavna obleka, das Werktagskleid; delavna živina, das Arbeitsvieh; — d. dan, = delavnik, der Werktag.
dẹ́lavica, f. = delavka, M., vzhŠt.- C.
dẹ́lavka, f. die Arbeiterin.
dẹ́lavkinja, f. = delavka, C.
dẹ́lavnica, f. die Werkstätte, Cig., Jan.; das Atelier, Cig. (T.); — das Arbeitshaus, Cig., Jan.; — zaradi naglasa prim. Cv. X. 11.; nav. delȃvnica.

5.301 5.401 5.501 5.601 5.701 5.801 5.901 6.001 6.101 6.201

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA