Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (5.701-5.800)

  1. čutljívost, f. 1) die Empfindlichkeit, Mur., Cig., Jan., Žnid.; — 2) = čutnost 2), Cig.
  2. čȗtništvọ, n. = živčje, das Nervensystem, Cig.
  3. čutoslǫ̑vje, n. die Sinnenlehre, Cig.
  4. čȗtstvən, -stvəna, adj. sinnlich: čutstveni svet, Vest.
  5. čȗtstvọ, n. der Sinn: č. za umetnost, der Kunstsinn, Cig. (T.).
  6. čuvȃj, m. der Hüter, der Aufseher, der Wächter; poljski č., der Feldhüter, Cig., Jan., Nov.; ponočni č., der Nachtwächter, Cig., Jan., Levst. (Nauk); lovski č., der Jagdhüter, Levst. (Nauk).
  7. čuvȃjka, f. die Wächterin, Cig., Jan., M.
  8. čuvȃjkinja, f. = čuvajka, C.
  9. čuvȃjnica, f. das Wächterhaus, DZ., SlN.
  10. čuvȃjski, adj. Wächter-, Wacht-.
  11. čuvȃjstvọ, n. der Hüterdienst, Levst. (Pril.).
  12. čuvȃjščnica, f. die Wachtstube, Cig., Jan.; — der Wachtthurm, Mur., Cig.; — das Wachthaus, Ravn.
  13. čuváłən, -łna, adj. Aufsichts-, Wacht-: čuvalno osobje, das Aufsichtspersonale, DZ.
  14. čuvȃłnica, f. 1) = čuvajnica, Cig.; — 2) ladja čuvalnica = čuvalna ladja, Let.
  15. čúvanəc, -nca, m. der behütet, bewacht wird, LjZv.
  16. čúvanje, n. 1) das Wachen, Trub. (Post.); — 2) die Obhut, die Bewachung, Cig.
  17. čuvár, -rja, m. der Hüter, der Wächter, Cig., Jan., ogr.- C.; grajski č., LjZv.
  18. čuvaríca, f. die Hüterin, die Wächterin, Cig., Jan.
  19. čuvȃrka, f. = čuvarica, C.
  20. čuvárnica, f. die Wachtstube, Habd., Z.; — das Wachthaus: pod Gorjanci postavila je vlada vojarnice in čuvarnice, LjZv.
  21. čuvárski, adj. Hüter-, Wächter-: plačilo čuvarsko, das Wachegeld, Cig.
  22. čúvati, -am, vb. impf. wachen, Mur.; č. nad kom (čim), jemanden (etwas) bewachen, beschützen, Cig., Jan., nk.; č. koga (kaj), Habd., Cig., kajk.- Valj. (Rad); — č. se, sich hüten, č. se koga (česa), sich vor jemandem (etwas) hüten, Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad), nk.; č. se od česa, Cig. (T.), kajk.- Valj. (Rad).
  23. čuvénje, n. das Wachen, C.; s svojim čuvenjem dodelal bode svoje delo, Rog.- Valj. (Rad).
  24. čuvı̑čək, -čka, m. eine Art Enzian (gentiana Asclepiadea), SlGor.- Erj. (Torb.); — prim. hs. čvić, gentiana lutea, in slov. cvič.
  25. čuvíkati, -čem, -kam, vb. impf. schreien wie die Eule, Cig., C.; — prim. čovinkati.
  26. čuvı̑t, adj. wachsam, Ravn.- Cig., M.
  27. čȗvstvən, -stvəna, adj. gefühlvoll, Cig. (T.).
  28. čȗvstvənost, f. das Gefühlsvermögen, die Gefühlsseite der Seele, Cig. (T.).
  29. čȗvstvọ, n. das Gefühl, Cig. (T.); estetično, mešano, nravno, religijozno č., Lampe (D.); — stsl., rus.
  30. čuvstvovȃnje, n. das Fühlen, Cig. (T.); č. in mišljenje, das Fühlen und Denken, Zv.
  31. čuvstvováti, -ȗjem, vb. impf. fühlen, Cig. (T.).
  32. čvȃnj, m. der Säufer, C.; — prim. stsl. čvanъ, der Krug.
  33. čvánja, f. die Säuferin, C.
  34. čvekáč, m. der Schwätzer.
  35. čvekáti, -ȃm, vb. impf. schwatzen, dummes Zeug reden; — prim. žvekati.
  36. čvę̑nka, f. človek, ki rad čvenka, Z., Glas.
  37. čvenkáti, -ȃm, vb. impf. = čvekati, Z., C.
  38. čvę́riti, -im, vb. impf. unnützes Zeug reden, plauschen, Luče ( Št.)- Erj. (Torb.); — prim. čvekati.
  39. čvetę̑r, num., pogl. četver.
  40. čvetę́riti, -ę̑rim, vb. impf. = četveriti, Vorspann leisten, Notr., Gor.
  41. čvetę̑rnik, m. = četvernik, die Vorspanndeichsel, Gor.
  42. čvę́žən, -žna, m. = čivežen, Gor.
  43. čvı̑č, m. 1. das Gewinsel, Z.; = krik, Gor.- DSv.; — 2) etwas Saures, bes. ein saures Getränk, SlGor.; — pogl. cvič.
  44. čvı̑čək, m. ein saurer Wein, Cig., Kr.; — pogl. cviček.
  45. čvòr, čvóra, m. der Knorren, Cig., C.; — hs.
  46. čvrčáti, -ím, vb. impf. = cvrčati.
  47. čvȓčək, -čka, m. = cvrček.
  48. čvrčkáti, -ȃm, vb. impf. = cvrčkati, cvrčati, zwitschern: čvrčkajo pernati pevci, Prekmursko- Kres.
  49. čvŕkati, -am, vb. impf. = cvrkati, Cig.
  50. čvrkljáti, -ȃm, vb. impf. zwitschern, Cig.
  51. 1. čvŕkniti, čvȓknem, vb. pf. aufkreischen, C.; mucksen, C.; — prim. 1. cvrkniti in čmrkniti.
  52. 2. čvŕkniti, čvȓknem, vb. pf. ansengen, zusammenschrumpfen machen; čvrknjeni lasje, čvrknjeno listje, C., — pogl. 2. cvrkniti.
  53. čvrkútanje, n. das Gezwitscher: č. ptic, Mik., Jan.
  54. čvrkútati, -am, vb. impf. zwitschern, Prip.- Mik.; — pogl. cvrkutati.
  55. čvrlẹ́ti, -ím, vb. impf. zwitschern: vrabci čvrlijo, BlKr.; ptice so veselo čvrlele, Jurč.
  56. čvrlínkati, -am, vb. impf. zwitschern, C., Z.
  57. čvȓst, čvŕsta, adj. fest, kernig; čvrst les, Kernholz, Cig.; compact, Cig.; — frisch (o kovinah), V.-Cig.; — čvrsta voda, frisches Wasser, Erj. (Som.); rüstig, kräftig; čvrst človek; čvrsto delo; čvrst glas; — lebensfrisch, Jan.; munter: čvrste oči imeti, Cig.; — prim. črstev.
  58. čvrsták, m. kräftiger Mann, Cig.
  59. čvrsténje, n. die Frischarbeit: č. železa, V.-Cig.; — nam. čvrščenje.
  60. čvrstílọ, n. die Erfrischung, Šol.
  61. čvrstíti, -ím, vb. impf. kräftig, frisch machen, Cig.
  62. čvrstóba, f. = čvrstost.
  63. čvrstǫ̑ča, f. = čvrstost, kajk.- Valj. (Rad).
  64. čvrstọ̑st, f. die Festigkeit; die Consistenz, Cig.; — die Rüstigkeit, die Tüchtigkeit, die Frische.
  65. čvrstóta, f. = čvrstost, Cig., Jan.
  66. čvr̀š, čvŕša, m. 1) grča v lesu, v deski, der Knorren; Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 2) der Gelenkhöcker, Erj. (Som.).
  67. dáčevnik, m. = dačnik, SlN.
  68. dahovína, f. v pravljicah: kača od človeške matere rojena, Kras- Kres V. 212.
  69. dajȃtəv, -tve, f. das Geben, Jan.; dajatve in oprave, Leistungen, DZ.; — die Giebigkeit, Nov.- C., ZgD.
  70. dajȃtva, f. = dajatev, DZ.
  71. dajȃva, f. = dajatev, C.
  72. dajȃvəc, -vca, m. der Geber.
  73. dajȃvka, f. die Geberin.
  74. dalečȃva, f. = dalja, M., C., Vod. (Izb. sp.).
  75. dalekovídən, -dna, adj. fernsichtig, Jan., Sen. (Fiz.).
  76. dalekovídnost, f. die Fernsichtigkeit, Erj. (Som.).
  77. daljȃva, f. die weite Entfernung, to še ni nikakršna daljava, das ist noch keine bedeutende Entfernung; die Ferne: v daljavi se vse manjše vidi; — die Entfernung, Cig. (T.).
  78. daljnovìd, -vída, m. = daljnogled, Cig., Jan.
  79. daljnovídən, -dna, adj. weitsichtig, Cig. (T.).
  80. daljnovídnost, f. die Weitsichtigkeit, Cig.
  81. damȃstov, adj. aus Damast.
  82. danováti, -ȗjem, vb. impf. den Tag zubringen, C.
  83. darávno, conj. = dasi, C.
  84. darežljìv, -íva, adj. freigebig, wohlthätig, Mur., Jan., C., nk.
  85. darežljívost, f. die Freigebigkeit, Mur., Jan., nk.
  86. darı̑təv, -tve, f. die Schenkung, Cig.; pogl. podaritev; — die Opferung, das Opfer; d. opraviti, Ravn.
  87. darı̑tvən, -tvəna, adj. Opfer-: daritveni kamen, Let.
  88. darı̑vəc, -vca, m. der Spender, Cig., Jan., Valj. (Rad); der Opferer, Cig.; Darivca, darov in darilnikov ni, Greg.
  89. darı̑vka, f. die Spenderin, Cig., Jan., Cv.
  90. darljìv, -íva, adj. freigebig, Mur., Cig., Jan., Let.
  91. darljívost, f. die Freigebigkeit, Mur., Cig.
  92. darotljìv, -íva, adj. freigebig, Meg., Dict.
  93. darovalíšče, n. die Opferstätte, C.
  94. darovȃłnica, f. das Opferhaus, Jan.
  95. darovȃłnik, m. der Altar, C.
  96. darovȃnje, n. 1) das Schenken, die Schenkung; — 2) das Opfern, die Aufopferung: — das Offertorium (als ein Theil der Messe): pred darovanjem, po darovanju.
  97. darováti, -ȗjem, vb. impf. 1) spenden, schenken; d. komu kaj; beschenken, d. koga s čim: tu so otroci, s katerimi je Bog tvojega hlapca daroval, Dalm.; Prečudno si me daroval, stara cerkvena pesem ( rok.); s tem nas je Jezus daroval, Kast. (N. c.); d. mašnika, Jsvkr.; Bog te z dobrotami daruje, Bas.; pirhe posebno čislajo ter se z njimi darujejo, Navr. (Let.); — 2) opfern, aufopfern, hingeben: Abel mu daruje prve mladiče svoje črede, Ravn.; svoje življenje za koga d., Cig.
  98. darovȃvəc, -vca, m. 1) der Spender, der Geschenkgeber; — 2) der Opferer, Cig., Jan.
  99. darovȃvka, f. 1) die Spenderin, die Geschenkgeberin; — 2) die Opferpriesterin, Cig.
  100. darovìt, -íta, adj. 1) freigebig, Mur., Jan., C.; — darovito polje, ergiebiges Feld, Z.; — 2) begabt, talentvoll, Jan., Cig. (T.), nk.

   5.201 5.301 5.401 5.501 5.601 5.701 5.801 5.901 6.001 6.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA