Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (5.501-5.600)

  1. čístčev, adj. Zinn-: č. pepel, DZ.
  2. čistı̑təv, -tve, f. die Reinigung, die Purification, Jan.
  3. čistı̑vəc, -vca, m. der Reiniger, Cig., Jan.
  4. čistı̑vka, f. die Reinigerin, Cig.
  5. čistokŕvən, -vna, adj. Vollblut-: čistokrvno pleme, SlN.
  6. čistovę̑rəc, -rca, m. der Reingläubige, Cig.
  7. čistovę̑rka, f. die Reingläubige, Cig.
  8. čistvína, f. eine lichte Stelle im Walde, C.; eine waldfreie Fläche, C.
  9. čitȃteljstvọ, n. das Lesepublicum, Jan., nk.
  10. čı̑v, pron. poss., Št.- C., pogl. čij.
  11. čívežən, -žna, m. der Draht, Dol.; — iz nem. Zieheisen; prim. čevežen.
  12. čìvk, interj. piep! Cig.
  13. čı̑vkati, -kam, -čem, vb. impf. piepen, zwitschern; piščeta, vrabci čivkajo.
  14. čivketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. = čivkati, vzhŠt.- C.
  15. čivkljáti, ** -ȃm, vb. impf. = čivkati, Cig., Jan.
  16. čivǫ̑lica, f. najdrobnejša smokva, Kras- Erj. (Torb.); — prim. it. cipolla, die Zwiebel.
  17. člẹnkovı̑t, adj. gliederig, gegliedert, Cig. (T.), Jan.; na njih (členarjih) je vse členkovito, Erj. ( LjZv.).
  18. člẹnkovı̑tost, f. die Articuliertheit, Cig. (T.).
  19. členovı̑t, adj. gegliedert, Cig. (T.).
  20. člẹnǫ̑vje, n. die Glieder, die Gliederung, Jan.
  21. človẹ̑č, adj. = človečji: pred sin(m)i človečimi, ogr.- Valj. (Rad).
  22. človẹčȃnski, adj. menschlich, Mur., ogr.- M.
  23. človẹčȃnstvọ, n. die Menschlichkeit, die menschliche Natur, Habd., Mur., kajk.- Valj. (Rad), nk.
  24. človẹčȃski, adj. = človeški, Krelj.
  25. človẹčȃstvọ, n. = človeštvo, Krelj.
  26. človẹ́če, -eta, n. armseliger o. kleiner Mensch, ( zaničlj.); kaj bo tako človeče!
  27. človę̑čəc, -čca, m. dem. človek; das Menschlein, Habd., kajk.- Valj. (Rad).
  28. človẹ̑čək, -čka, m. dem. človek; das Menschlein.
  29. človẹ́čən, -čna, adj. menschlich, Mur.; menschlich fühlend, menschenfreundlich, Habd., V.-Cig., Jan.
  30. človẹ̑čina, f. Menschenfleisch, Bes.
  31. človẹ́čiti, -ẹ̑čim, vb. impf. anthropomorphisieren, Cig. (T.); — zu Menschen machen: — oddivjaš Rod ž'vinski in hud, Človečiš, ga delaš Popameten ljud, Vod. (Pes.).
  32. človẹ̑čjak, m. der Menschenkoth, Cig., Jan., Vrtov., Valj. (Rad).
  33. človẹ́čji, adj. = človeški, Mur., Cig., Jan., C.
  34. človẹ̑čnik, m. = človečjak, C.
  35. človẹ́čnost, f. die Menschlichkeit, die Humanität, Cig., Jan., Cig. (T.), C.
  36. člóvẹk, -ẹ́ka, m. 1) der Mensch; pl. ljudje; tudi: človeki, ( pos. pri starejših pisateljih); oboje, človeke ino živino, Dalm.; kjer so človeki, tu so grehi, Kast.; enaka usoda nas uči, da smo vsi človeki, Jurč.; — 2) irgend ein unbestimmter Mensch, man, einer: človek bi obupal, man möchte verzweifeln; človek ne ve, kaj ga čaka, man weiß nicht, was die Zukunft bringt; človeku se kar sline cedijo, es wässert einem der Mund; človeka je sram, man muss sich schämen.
  37. človẹkodę̑rəc, -rca, m. der Menschenschinder, ZgD.
  38. človẹkojẹ̑dəc, -dca, m. der Menschenfresser, C., Bes.
  39. človẹkoklȃvəc, -vca, m. der Menschenschlächter, ZgD.
  40. človẹkoljùb, -ljúba, m. der Menschenfreund, Jan., nk.
  41. človẹkoljȗbəc, -bca, m. der Menschenfreund, Cig., Jan.
  42. človẹkoljúbən, -bna, adj. menschenfreundlich, Cig., Jan., nk.
  43. človẹkoljȗbje, n. die Menschenfreundlichkeit, die Philanthropie, die Humanität, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  44. človẹkoljúbnost, f. = človekoljubje, M., nk.
  45. človẹkomǫ̑rəc, -rca, m. der Menschenmörder, Slom.- C.
  46. človẹkomǫ̑rstvọ, n. der Menschenmord, M.
  47. človẹkoslǫ̑vje, n. = človekoznanstvo, Lampe (D.).
  48. človẹ́kov, adj. des Menschen, eines Menschen: pazka nad vsacim dejanjen in nedejanjem, s čimer koli bi človekovo življenje — prišlo v opasnost, Levst. (Nauk).
  49. človẹkoznȃnstvọ, n. die Anthropologie, Cig. (T.), Jan., Nov.
  50. človẹkoznȃvəc, -vca, m. der Menschenkenner, Jan.
  51. človẹkožę̑rəc, -rca, m. der Menschenfresser, ZgD.
  52. človẹkožę̑rstvọ, n. die Menschenfresserei: konec je storil surovosti in človekožerstvu, ("-žirstvu"), Cv.
  53. človẹ́ški, adj. Menschen-, menschlich: človeški rod, das Menschengeschlecht; to ni po človeško, das ist nicht menschlich.
  54. človẹ̑štvọ, n. die Menschheit; v človeštvo stopiti, Mensch werden, Krelj; — = die Menschen; vse človeštvo na svetu je po krivi poti hodilo, Jap. (Prid.).
  55. čǫ́bavəc, -vca, m. der dicke Lippen hat, Mur.
  56. čǫ́drav, adj. = kodrav, pri Mariboru- C.
  57. čǫ́hovina, f. usnje od čohe (mlade krave), Lašče- Levst. (Rok.); ustrojiti čohov(i)ne ino manjših volov kože, Vod. (Izb. sp.).
  58. čǫ̑kljav, adj. = čonkljav, C.
  59. čolnovǫ́zən, -zna, adj. čolnovozna postaja, die Kahnstation, DZ.
  60. čǫ́nkav, adj. = čonkljav, ogr.- C.
  61. čǫ́nkljav, adj. verstümmelt, ogr.- M., C.
  62. čǫ́rav, adj. blödsichtig, vzhŠt.
  63. čǫ́ravec, -vca, m. langsamer Mensch, C.
  64. čovík, m. der Kauz, C., Z.; — prim. skovik.
  65. čovı̑nək, -nka, m. 1) der Kauz, Cig.; — 2) eine Art Vogelpfeife (brezov lub med dvema klinčkoma), die Klutter, V.-Cig.; s čovinkom sove klicati, jvzhŠt.
  66. čovíniti, -ı̑nim, vb. impf. schreien, wie die Eule: sova čovini, Hip. (Rok.).
  67. čovı̑nkati, -am, vb. impf. na čovinek piskati, Z.
  68. čovı̑təlj, -tlja, m., Cig., pogl. čofitelj.
  69. črčȃvka, f. = sodra, babje pšeno, ogr.- C.; — prim. črčati 3).
  70. črčkȃvəc, -vca, m. der Kritzler, Mur., Cig.
  71. črẹdı̑nstvọ, n. die Koppelwirtschaft, Cig.
  72. črepínjevəc, -vca, m. die Schädelstätte, Mur., C.
  73. črẹpǫ̑vje, n. Scherben; altes Geschirr, C.
  74. črẹ́slov, adj. Loh-, Z.
  75. črẹslovína, f. der Gerbestoff, Cig. (T.).
  76. črẹ́slovka, f. = čreslenica, Cig.
  77. črẹ́šnjev, adj. Kirschen-; č. les, das Kirschbaumholz.
  78. črẹ́šnjevəc, -vca, m. 1) der Ort, wo sich Kirschbäume befinden, C.; — 2) ein Kirschenholzstamm, Mik.; — 3) der Kirschbrantwein, Cig., M.; — der Kirschwein, Mur.; — 4) der Buchfink (fringilla caelebs), Kras- Erj. (Torb.), Štrek.; — 5) črešnjam podoben fižol, Kr.- M., Valj. (Rad), LjZv.
  79. črẹ́šnjevica, f. das Kirschwasser, Jan.
  80. črẹ́šnjevina, f. das Kirschbaumholz.
  81. črẹ́šnjevka, f. 1) die Kirschenfliege (tripeta cerasi), Erj. (Z.); — 2) neki fižol, C.
  82. črẹ̑tovəc, -vca, m. die Edelföhre, Rož.- Kres I. 617.
  83. črẹvàt, -áta, adj. dickbäuchig, C.; — črevata, schwanger, C.
  84. črẹ̑vce, n. 1) dem. črevo, Cig.; tudi: črẹvcè, Valj. (Rad); — 2) kurja črevca, die Sternmiere (stellaria media), C.
  85. črẹ̑včič, m. = kurja črevca, C.
  86. črẹ̑vəc, -vca, m. = kurja črevca, C., M., Josch, SlGor.
  87. črẹ̑vəlj, -vlja, m. 1) der Schuh, Guts., Jarn., Cig., Jan.; ženski črevelj, der Frauenschuh, Jan.; zvrhnji č., der Ueberschuh, Cig.; — der Stiefel, Mur., Dol., Št.; — 2) der Radschuh, Jan.; — 3) der Schuh, der Fuß (als Längenmaß).
  88. črẹ̑vəljc, (-vljəc), -vəljca, m. dem. črevelj; = der Frauenschuh (cypripedium calceolus), (črevljec) Tuš. (R.).
  89. črẹ̑vəljčək, -čka, m. 1) dem. čreveljc; — 2) der Hornklee (lotus corniculatus), Z.
  90. črẹ̑vən, -vna, adj. = črevesen, Cig., Jan.
  91. črevę̑sce, n. dem. črevo.
  92. črevę̑sən, -sna, adj. Darm-; črevesna vnetica, die Gedärmentzündung, Cig.
  93. črẹ́vje, n. coll. die Gedärme, M.; das Darmsystem, Cig. (T.).
  94. črẹ̑vljar, -rja, m. der Schuhmacher; nav. črevljár.
  95. črẹ̑vljarčək, -čka, m. dem. črevljar; das Schusterlein.
  96. črẹ̑vljarica, f. 1) die Schuhmachersfrau, Z.; — 2) der Schuhfetzen, Kr.
  97. črẹvljáriti, -ȃrim, vb. impf. das Schuhmacherhandwerk ausüben.
  98. črẹ̑vljarski, adj. Schuhmacher-, Schuster-; č. mojster; nav. črevljárski.
  99. črẹ̑vljarstvọ, n. das Schuhmacherhandwerk.
  100. črẹ̑vljevka, f. = črevljarica 2), Bes., SlN.

   5.001 5.101 5.201 5.301 5.401 5.501 5.601 5.701 5.801 5.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA