Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (49.501-49.600)

  1. krȃpji, adj. Karpfen-, Jan. (H.).
  2. kráplja, f. = kaplja, ogr.- C.
  3. krȃpnica, f. = krapec, Cig.
  4. krȃpnik, m. = kapnik, Z., Bes.
  5. krapoti, f. pl. eine Art Räude bei Schweinen, C.
  6. krȃs, m. der Schmuck, die Zierde, Jan., nk.; — iz drugih slov. jez.
  7. krȃsba, f. der Schmuck ( stil.), Cig. (T.); — stsl.
  8. krásən, -sna, adj. herrlich, prächtig, schön, Mur., Cig., Jan., nk.; — iz drugih slov. jez.
  9. krasílọ, n. die Zierde, der Schmuck, LjZv.
  10. krasína, f. steinige Gegend, C.; krasine imeti, schroff zerrüttet sein, Cig.; — prim. Kras, Karst.
  11. krasínast, adj. = krasinat, Z.
  12. krasínat, adj. schroff zerrüttet, Cig.
  13. krásiti, -im, vb. impf. zieren, schmücken, Cig., Jan., C., nk.; tudi: krasíti; — iz drugih slov. jez.
  14. kraslíka, f. das Perlgras (melica), C., Medv. (Rok.).
  15. krȃsnik, m. 1) der Eklogit, Erj. (Min.); — 2) borov k., der Kiefern-Prachtkäfer (buprestis mariana), Erj. (Ž.).
  16. krasnoglèd, -glę́da, m. = krasogled, C., Sen. (Fiz.).
  17. krasnokrìł, -kríla, adj. mit schönen Flügeln, C.
  18. krasnopìs, -písa, m. die Kalligraphie, C.
  19. krasnorẹ̑čje, n. die Rednerkunst, Cig. (T.); — rus.
  20. krásnost, f. die Pracht, Mur., Cig., Jan., nk.
  21. krasóba, f. = krasota, C.
  22. krasočùt, -čúta, m. = krasočutje, Cig., Jan.
  23. krasočȗtje, n. aesthetisches Gefühl, Cig. (T.).
  24. krasoglèd, -glę́da, m. das Kaleidoskop, Jan., h. t.- Cig. (T.).
  25. krasoljùb, -ljúba, m. ein Freund des Schönen, der Aesthetiker, C.
  26. krasoljȗbje, n. die Liebe zum Schönen, Zora.
  27. krasopìs, -písa, m. 1) der Kalligraph, Navr. (Kop. sp.); — 2) die Kalligraphie, Jan.; — die kalligraphische Schrift, Jan.
  28. krasopı̑səc, -sca, m. der Kalligraph, Jan., C.
  29. krasopísən, -sna, adj. kalligraphisch, Jan.
  30. krasopı̑sje, n. die Kalligraphie, Jan.
  31. krasorẹ̑čje, n. = krasnorečje, C., Slom.
  32. krasóta, f. die Pracht, die Herrlichkeit, die Schönheit, Jarn., Jan., nk.; — po drugih slov. jezikih.
  33. krasótən, -tna, adj. herrlich, prächtig, Jan., nk.
  34. krasotíca, f. ein Weib von hervorragender Schönheit, Jan., nk.; — hs.
  35. krasotína, f. eine Schmucksache, C.
  36. krasotíti, -ím, vb. impf. = krasiti, Jan., C., Vrt.
  37. krasotoljúbən, -bna, adj. prachtliebend, Šol., nk.
  38. krȃspati, -am, vb. impf. = praskati, kratzen, ritzen, Z., jvzhŠt.; — konjiča kraspata, prhata, pa le ne gre, Glas.
  39. krásta, f. 1) die rauhe Rinde, die sich an einer Wunde, einem Geschwür oder Ausschlag bildet, der Schorf; krasta se je na rani naredila; — pl. kraste, = garje, die Krätze, Dalm.- Valj. (Rad); — 2) = kapnik, C.
  40. krastáča, f. die gemeine Kröte (bufo cinereus), Erj. (Ž.).
  41. krástast, adj. schorfartig, grindicht, Cig.
  42. krásti, krádem, vb. impf. stehlen; Bogu čas k., unthätig sein, faulenzen.
  43. krastíka, f. die Schüsselflechte (lecanora), Tuš. (B.).
  44. krástiti se, -im se, vb. impf. verharschen: rana se krasti, Cig.
  45. krȃstnat, adj. = krastav, Cig.
  46. krȃščina, f. schroff zerrütteter, steiniger Boden: črez vsako kraščino ("krašno") me je peljal, Zv.
  47. 1. krȃt, m. die Kürze: zavoljo krata, der Kürze wegen, ogr.- Valj. (Rad).
  48. 2. kràt, (kráta), m. das Mal; navadno se drugim besedam priklepa, n. pr. prvikrat, desetkrat, takrat itd.; polnokrat, oft, Pod Belo- Erj. (Torb.); — v ostalih oblikah se piše posebej, n. pr. toliko kratov, Krelj- M.; pet kratov, koliko kratov, Levst. (Sl. Spr.); Koliko kratov me po mestu žene! Preš.; — ob kratu, sogleich, C.; h kratu, zugleich; oba h kratu Gor.
  49. krȃt, f. 1) = 2. krat m. prvo krat, zadnjo krat; do tretje krati, C.; potrka tretjo krat, vzhŠt.- Valj. (Vest.); neke krati, einigemale, C.; vse krati, jederzeit, C.; — h krati, auf einmal, zugleich, Notr.- Cig., Jan., DZ.; sogleich, C.; — 2) die Frist: komu krat dati, ne da krati, C.; v dveh kratih plačati, in zwei Terminen zahlen, V.-Cig.; — oblike m. in ž. spola se ne dajo vselej za gotovo ločiti.
  50. krátčək, -čka, adj. = kratiček, C., jvzhŠt.
  51. kratčína, f. etwas Kurzes, Fr.- C.
  52. krátək, -tka, adj. kurz; na kratko držati živinče ( n. pr. na paši), an kurzem Strick, Svet. (Rok.); kratkega pogleda, kurzsichtig; kratkega vida, Cig., Jan.; — biti kratkih besedi, wortkarg sein; ob kratkem, kurz; ob kratkem kaj povedati, sich kurz fassen; (na kratci, ogr.- Mik.); kratko govoreč, um es kurz zu sagen, Cig.; kratko (in) malo, kurz um, Cig., Jan., C., Vrtov. (Km. k.), Gor.; s kratka, kurz und gut, Cig., Jan.; kratko (in) malo ne, auf keinen Fall, Cig., Jan., Gor.; ni kratko ni malo ni bil zadovoljen, er war durchaus unzufrieden, Jurč.; kratko nikar, durchaus nicht, Meg., Cig., Jan., Mik., Vrtov. (Sh. g.); kratko ne, durchaus nicht, Jsvkr.; tega kratko ne dopustita, Trub.; kratko nikdar, Vrtov. (Km. k.); — v kratkem, in kurzer Zeit, bald; v kratkih dneh, in wenigen Tagen, Boh.; pred kratkim, vor kurzer Zeit, kürzlich; — compar. krajši; tudi: kraji, kračji, kratkejši, Met.
  53. krátenje, n., Cig.; pogl. kračenje.
  54. kratíca, f. die Abkürzung, die Abbreviatur, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  55. krátičək, -čka, adj. ganz kurz, Z., C. ( Let. 1878. III. 91.).
  56. kratı̑telj, m. der Verkürzer, Zora.
  57. krátiti, -im, vb. impf. kürzen, Mur., Cig., Jan.; k. se, kürzer werden; volnate nogavice se v perilu kratijo, Cig.; dan se krati, Ljub.; čas komu (si) kratiti s čim, jemandem (sich) mit einer Sache die Zeit verkürzen, vertreiben; k. si trud, sich die Mühe sparen, C.; — schmälern: kruh k. komu, jemandem den Lebensunterhalt schmälern, Z.; k. komu pravico, čast, jemanden an seinem Rechte, seiner Ehre beeinträchtigen; ni jej hotel veselja kratiti, er wollte ihr nicht die Freude verderben, Jurč.; — vorenthalten, Cig.; kar je tebi prav, drugim ne krati, Z.; svojemu srcu veselje kratiti, Cig.; komu ljubezen k., Liebe versagen, Z.; — hindern, Cig.; ne kratim, ich habe nichts dagegen, Cig.; ali mi boš ti kratil? wirst du mich daran hindern? kdo ti krati? wer hindert dich? jvzhŠt.; krati svoji volji, brich deinen Willen, Dalm.; — k. se, sich weigern, Schwierigkeiten machen, Cig. (T.), Hal.- C., jvzhŠt.; krati se popraviti, er verweigert die Berichtigung, Levst. (Pril.).
  58. krátkič, adv. = v kratkem, C.
  59. kratkóba, f. die Kürze, Jan., C.
  60. kratkǫ̑ča, f. die Kürze, Jan., Mik.
  61. kratkočȃsba, f. die Unterhaltung, Slom.
  62. kratkočásiti, -čȃsim, vb. impf. unterhalten; k. koga; k. se, sich die Zeit vertreiben, verkürzen.
  63. kratkočȃsje, n. die Unterhaltung, C.; to je bila njegova skrb, njegovo kratkočasje, Cv.
  64. kratkočȃsnež, m. der Zeitvertreiber, Jan. (H.).
  65. kratkočȃsnica, f. 1) die Unterhalterin, Cig., M.; — 2) die Schnurre, die Anekdote, ein kurzweiliges Geschichtchen, Cig., Jan., nk.
  66. kratkočȃsnik, m. der Zeitvertreiber, der Unterhalter, Cig.
  67. kratkočásnost, f. die Kurzweiligkeit; — die Unterhaltung: časa zadosti imeti za pogovore, za igre, za kratkočasnosti, Škrb.- Valj. (Rad).
  68. kratkodóbən, * -bna, adj. ephemer, Cig. (T.).
  69. kratkodóbnost, * f. kurze Dauer, Zora.
  70. kratkoglásən, -sna, adj. kurztönig, Cig., Jan.
  71. kratkoglèd, -glę́da, adj. = kratkoviden, SlN.
  72. kratkojezı̑čnik, m. der Kurzzüngler ( zool.), Cig. (T.).
  73. kratkoklàs, -klása, adj. kurzährig, Cig.
  74. kratkokljùn, -kljúna, adj. kurzschnäblig, Jan. (H.).
  75. kratkokljȗnəc, -nca, m. kratkokljunci, Kurzschnäbler (pressirostres), Cig. (T.).
  76. kratkokrı̑łəc, -łca, m. kratkokrilci, Kurzflügler (brachelytra), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  77. kratkolàs, -lása, adj. kurzhaarig, Jarn., Jan.
  78. kratkolásast, adj. = kratkolas, Jan.
  79. kratkolȃsəc, -sca, m. der Kurzhaarige, Cig.
  80. krȃtkoma, adv. kurz, kurzweg: kratkoma vse je tajil, Z.
  81. kratkonòg, -nǫ́ga, adj. kurzbeinig, kurzfüßig, Cig., Jan.
  82. kratkonogàt, adj. = kratkonog, Jan.
  83. kratkonòs, -nǫ́sa, adj. kurznasig, Cig., Jan.
  84. kratkonǫ̑žəc, -žca, m. der Kurzbeinige, Cig.
  85. kratkonǫ́žən, -žna, adj. = kratkonog, Cig.
  86. kratkopécəlj, -clja, m. neka trta: der Kurzstengler, Nov.- C., M., Dol.- Erj. (Torb.); — neko jabolko, C.
  87. kratkorę́čən, -čna, adj. aphoristisch, Cig., Jan.
  88. kratkorę̑čje, n. die Brachylogie, Cig. (T.).
  89. kratkorèk, -rę́ka, m. der Aphorismus, Cig.
  90. kratkorèk, -rę́ka, adj. wortkarg, Cig.
  91. kratkorèp, -rę́pa, adj. kurzschwänzig, Cig., Jan.
  92. kratkorę̑pəc, -pca, m. kratkorepci, die Kurzschwänze ( zool.), Cig. (T.).
  93. kratkorę́pən, -pna, adj. = kratkorep. Cig.
  94. kratkorę̑pka, f. neka črešnja, GBrda- Erj. (Torb.).
  95. kratkorę̑pnik, m. der Kurzschwanz, Cig.
  96. kratkorǫ́čən, -čna, adj. kratkoročna menica, kurzes Papier ( merc.), Cig. (T.).
  97. kratkoròk, -rǫ́ka, adj. kurzarmig, Cig., Jan.
  98. kratkosẹ́nčən, -čna, adj. kurzschattig, Cig.
  99. kratkosȗknjež, m. der Kurzrock, Cig.
  100. kratkóta, f. = kratkost, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); Al' nje (ure) kratkote spomni se? Preš.

   49.001 49.101 49.201 49.301 49.401 49.501 49.601 49.701 49.801 49.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA