Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (49.301-49.400)

  1. kozomȏłzəc, -zca, m. = kozomolza, Cig., C.
  2. kozomòr, -mǫ́ra, m. = sodrag, babje pšeno, Stopice- Erj. (Torb.); sneg v kroglicah, srež, Tolm.- Štrek. (Let.).
  3. kozonòg, -nǫ́ga, adj. ziegenfüßig, Cig.
  4. kozonǫ̑žəc, -žca, m. der Ziegenfüßler, Cig., Jan.
  5. kozoòk, -ǫ́ka, adj. ziegenäugig, Cig.
  6. kozopȃša, -e, m. = kozar, V.-Cig.
  7. kozopr̀sk, -pŕska, m. der Monat October, Cig., Jan., Trub.- Mik. in dr.; ( September, Meg.; prav za prav: "Brunft der Ziegen", Mik.).
  8. kozor, -ra, m. das Rindenkörbchen, C.; — der Köcher, ogr.- Mik.
  9. 1. kozǫ̑ra, f. ein kleines Rindenkörbchen für Erdbeeren, Mik., Kr.- Valj. (Rad).
  10. 2. kozora, f. = kozulja; ein Büschchen ( z. B. von zusammengewachsenen Haselnüssen), C.; — prim. kozura, kozulja.
  11. kozoròg, -rǫ́ga, m. der Alpen-Steinbock (capra ibex), Cig., Jan., Erj. (Ž.); — das Sternbild des Steinbocks, Cig. (T.).
  12. kozorǫ̑žəc, -žca, m. = kozorog, Jan.
  13. kózulj, -úlja, m. = kozol, das Rindenkörbchen, Mur., Cig., Jan., Mik., (kozul) Dict.; kozȗlj, M.
  14. kozúlja, f. 1) die Schote, Cig., BlKr., ("kòzulja reci: kòzlja") Soška dol.- Erj. (Torb.); bob gre v kozulje ("kuzule"), C.; svinjam polagajo po zimi posušene in kuhane kozulje, BlKr.; — 2) das Büschel, die Dolde, die Rispe, Cig., Jan., Lašče- Erj. (Torb.); — ein abgebrochener Zweig, M., C.
  15. kozȗljəc, -ljca, m. 1) = kozulj, Jan., M.; — 2) marogasti k. (arum maculatum), Z.
  16. kozȗljkast, adj. rindkörbelartig, Bes.
  17. kozȗra, f. abgerissener grüner Zweig, Mik., Kr.- Valj. (Rad); — die Fruchttraube, C.; — prim. 2. kozora.
  18. kǫ́ža, f. die (animalische) Haut; iz kože dejati, abhäuten; za kožo mu gre, es gilt seine Haut, es handelt sich um sein Leben; svojo kožo braniti, sein Leben vertheidigen; nihče mu ne more do kože, es kann ihm niemand beikommen, C.; komu za kožo priti, jemandem an den Leib kommen, Cig.; denarje za kožo imeti, ein Knauser sein, M.; debelo kožo imeti, wenig empfindlich sein; dobre kože biti, gut wohlgenährt aussehen, C.; hude kože biti, schlecht aussehen, C.; — die glatte Pflanzenhaut, Pflanzen-, Baumrinde; čebulova k., die Zwiebelhaut; jabolčna k., die Aepfelschale; za kožo cepiti, zwischen Holz und Rinde pfropfen, Pirc.
  19. kožák, m. die Weidtasche, C.
  20. kǫ̑žar, -rja, m. 1) der Häutehändler, der Fellhändler, Jarn., Cig., Jan.; (kožár, Mur.); — 2) der Gerber, Cig., Trub.; der Weißgerber, C., (kožár, ogr.- Valj. [Rad]).
  21. kǫ̑žarica, f. die Häutehändlerin, Mur.
  22. kožarı̑ja, f. 1) der Handel mit Häuten, Z.; — 2) die Gerberei, Z.
  23. kožáriti, -ȃrim, vb. impf. mit Häuten handeln, Cig., Medv.- M.
  24. kǫ̑žarski, adj. die Häutehändler betreffend, Mur.
  25. kǫ́žast, adj. hautartig, häuticht, Cig.; häutig, Mur.
  26. kožedę̑rəc, -rca, m. kdor kožo dere: "Živi ogenj, jari žerec, kožederec!" tako kriče pastirji okolo ognja skačoč, Ščav.- Pjk. (Črt. 132.).
  27. kožedı̑rəc, -rca, m. der Wasenmeister, Levst. (Nauk).
  28. kožedı̑rski, adj. Wasenmeister-: k. ustav, die Wasenmeisterordnung, Levst. (Nauk).
  29. kožekrı̑łəc, -łca, m. kožekrilci, Haut- oder Aderflügler (hymenoptera), Cig., Erj. (Ž.).
  30. kožę̑lj, m. 1) derjenige Theil des Spinnrockens, an welchem das Spinnhaar befestigt wird, der Rockenstock; na preslici je koželj in na koželju je kodelja, C.; k., palica s tremi ali štirimi vejami, na katero se natakne kodelja, Dol.; — črez en koželj debeli divjaki, Pirc; — 2) die eiserne Achse, um welche sich der obere Mühlstein bewegt, das Mühleisen, V.-Cig., Dol.; — 3) der Kegel ( češ.), DZ.; — 4) die Blütenspindel, Tuš. (B.).
  31. kožę̑ljar, -rja, m. 1) der Spinnrockenmacher, Cig.; — 2) neko jabolko, Polj.
  32. kožę̑ljast, adj. konisch, DZ.
  33. kožę̑ljəc, -ljca, m. 1) dem. koželj; — 2) = koželj 2), das Mühleisen, jvzhŠt.
  34. koželjíca, f. der Stechapfel, C., Z.
  35. kožę̑ljnica, f. 1) das Spinnrockenband, Cig.; — 2) die Haarnadel, Cig., Jan.; — 3) das Speichenbein, die Speiche (der lange dünne Knochen des Vorderarms), Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Ž., Som.), C.
  36. kǫ́žən, -žna, adj. Haut-; kǫ̑žna bolezen; kožne žleze, Hautdrüsen, Cig. (T.).
  37. kožę̑n, adj. iz kože narejen, LjZv.
  38. koženíca, f. das Pergament, Zv., Navr. (Let.), Levst. ( LjZv.).
  39. kǫ́žica, f. dem. koža, das Häutchen; vezna k., die Bindehaut, Erj. (Som.); — die Speckschwarte, C.; materna k., die Nachgeburt, M.
  40. kožír, -rja, m. les v spodnjem mlinskem kamenu z luknjo za železni drog, Poh.
  41. kǫ́žiti se, -im se, vb. impf. eine Haut bekommen, Cig.; — dobro se k., sich gut nähren, C.
  42. kǫ̑žnat, adj. häutig; — kožnate glive, Hautpilze, Cig. (T.).
  43. kožǫ̑la, f. 1) die unter dem Halse herabhängende Haut des Rindes, die Wamme, Cig., C., Dol.; — 2) der Hemdkragen, Rib.- Mik., Valj. (Rad).
  44. kožǫ̑lica, f. dem. kožola; — der Hemdkragen, Rib.- Cv.
  45. kóžuh, kožúha, m. der Pelz; komu po kožuhu dati, einem etwas auf die Jacke geben, Cig.; — k. na mleku, die Milchhaut, Cig.
  46. kožuháč, m. der Maisschäler, Mik., jvzhŠt.
  47. kožuhȃnje, n. das Maisschälen, M., Bes., jvzhŠt.
  48. kožȗhar, -rja, m. 1) der Pelzhändler, Mur., Cig., Jan.; — 2) der Pelzkäfer (attagenus pellio), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  49. kožȗharica, f. 1) die Pelzhändlerin, Cig., Jan.; — 2) die Lederbirne, Cig.
  50. kožuháriti, -ȃrim, vb. impf. den Pelzhandel betreiben, Cig.
  51. kožuhárnica, f. der Kürschnerladen, Cig.
  52. kožúhast, adj. pelzartig, pelzicht, Cig.
  53. kožuhàt, -áta, adj. rauh, Mur., Cig.
  54. kožuháti, -ȃm, vb. impf. 1) koruzo k., den Mais schälen, Cig., M., Št. Jernej ( Dol.), jvzhŠt.; — 2) betrügen, Lašče- Levst. (M.); tudi: kožúhati, Št.
  55. kožuhína, f. die Maisschale, jvzhŠt.
  56. kožuhı̑nje, n. coll. Maisschalen, C., jvzhŠt.
  57. kožȗhka, f. pelzichte Birne, Cig.
  58. kožȗščək, -ščka, m. dem. kožušek; — device Marije k., das Frauenfingerkraut, der gelbe Honigklee (lotus corniculatus), Cig., Medv. (Rok.).
  59. kožȗšək, -ška, m. dem. kožuh, Vrt.
  60. kožúšən, -šna, adj. Pelz-, Cig., Jan., Dalm.- M.
  61. kožušína, f. 1) = kožuhovina, Cig.; — 2) die Pelzwolle, C.; — 3) Maisschalen, C.
  62. kožušı̑nje, n. coll. Maisschalen, C., Pjk. (Črt.).
  63. kožȗška, f. der Lederapfel, Z.
  64. kožȗšnica, f. = kožuška, C.
  65. kraba, f. die Schachtel, C., Bes.; — po drugih slov. jezikih.
  66. krábati, -am, vb. impf. = škrabati, schaben, Z., C.
  67. krabica, f. die Schachtel, die Dose, Cig., Bes.- C.; — prim. kraba.
  68. krabúlja, f. das Gehäuse einer Larve, BlKr.- M.
  69. kràc, kráca, m. der Wachtelkönig (rallus crex), Mur., Cig., Frey. (F.).
  70. krȃcman, m. = krac, krecman, Celjska ok.- C.
  71. kráča, f. 1) der Unterschenkel, Jan., Cig. (T.), C., Erj. (Som.), Polj., SlGor.; — der Unterschenkel des Schweinsfußes, besonders geselcht: sprednja, zadnja krača, jvzhŠt.; — 2) der geselchte Schweinsfuß überhaupt, der Schinken; — 3) = zvrat, die Querfurche am Ende des Ackers, V.-Cig.
  72. kráčenje, n. die Verkürzung.
  73. kračína, f. velika krača, Z.
  74. kráčine, f. pl. ein Ried mit kurzen Aeckern, vzhŠt.; — prim. kratčina?
  75. krȃčji, adj. compar. ad kratek, = krajši, Met., Mik., Levst. (Sl. Spr.).
  76. krȃčka, f. dem. krača, C.
  77. krȃčman, m. der Schinkenhändler, Jan.
  78. krȃčnica, f. der Unterschenkelknochen, Z.; der Laufknochen, das Laufbein, Cig. (T.), Erj. (Z.).
  79. krȃčnja, f. der Vorderfuß eines geschlachteten Schweines, Cig.
  80. kračǫ̑n, m. ein großer Zapfen, Z.; — die Thürangel, C.
  81. kračȗn, m. der Riegel, Jan., C.
  82. kráda, f. der Holzstoß, Železniki ( Gor.), Erj. (Torb.), LjZv.; solovarska k., das Gradierwerk, Erj. (Min.); — prim. stsl. krada, rogus.
  83. krȃdba, f. = kraja, Z.
  84. krȃdəc, -dca, m. der Dieb, Jan.
  85. krȃdež, m. 1) der Diebstahl; pisateljski k., das Plagiat, Navr. (Kop. sp.); — 2) = tat, Dol.- Levst. (Rok.), DSv.; ti gladeži in kradeži (o vrabcih), Str.
  86. krȃdežən, -žna, adj. diebisch, Jan. (H.).
  87. kradník, m. der Schnipfer, Jan. (H.).
  88. krádniti, -nem, vb. impf. = krasti, M., ogr.- Valj. (Rad), SlN., Zora; ta človek kradne, vzhŠt.- C.
  89. krȃdnja, f. = kraja, ogr.- C.
  90. kradnjáča, f. = kradljivka, Mur.
  91. krádnost, f. = kradljivost, Jan. (H.).
  92. krȃdoma, adv. verstohlener Weise, Cig.; k. otreti solzo, Zv.; skrivši in kradoma je zopet pipo častil, Zv.
  93. kradȗn, m. ein arger Dieb, Mur., C.
  94. krágulj, -úlja, m. 1) der Habicht, der Hühnergeier (astur palumbarius), Erj. (Ž.); = kokošji k., Dol.; sova nikdar kragulja ne rodi, Dict.; — = skobec, der Sperber, Meg., Cig., Levst. (Nauk); — 2) die Schelle, V.-Cig., C.; — pl. kragulji, der Schellenkranz, C.; — tudi kragúlj.
  95. kragúlja, f. = kragulec, Guts., Mur., Jan.
  96. kragúljati, -am, vb. impf. schellen, M.
  97. kragȗljčati, -am, vb. impf. schellen, Cig.
  98. kragȗljčək, -čka, m. dem. kraguljec, die Schelle, Cig., Dol.- Nov.
  99. kragȗljčkati, -am, vb. impf. schellen, C.
  100. kragȗljəc, -ljca, m. die Schelle, Npes.- Cig., Lašče- Z., Levst. (Rok.).

   48.801 48.901 49.001 49.101 49.201 49.301 49.401 49.501 49.601 49.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA