v (49.001-49.100)

49001. kosorę́piti, -rę̑pim, vb. impf. den Schwanz stutzen, Jan.; ( pren.) k. besede, Worte stutzen, Levst. (Zb. sp.).
49002. kosorę̑pka, f. ein weibliches Thier mit abgestutztem Schwanz, Jan.
49003. kosọ̑st, f. die Schiefe, Cig. (T.); — prim. hs. koso, schief.
49004. kosozòb, -zǫ́ba, adj. schiefzähnig: kosozoba lobanja, Erj. (Z.).
49005. kosozòb, -zǫ́ba, m. kosozobi, die Schiefzähner, Erj. (Som.).
49006. kospric, m. kurzes Schwert, der Dolch, ogr.- C.
49007. kọ̑st, -ı̑, f. 1) das Bein, der Knochen; sama kost in koža ga je, es ist an ihm nichts, als Haut und Knochen; mrtvaške kosti, kosti gristi; sveta ali križna k., das Kreuzbein, Erj. (Ž.), ogr.- C., morska ali mrtva k., das Ueberbein (ein Auswuchs), Cig., Jan., Št., Kr.; ribja k., die Fischgräte, Cig. (T.); die Walfischbarte, das Fischbein; iz ribje kosti, fischbeinern; slonova k., das Elfenbein; — stara kost, ein alter Mensch; stara kost je modrost, das Alter ist weise, Levst. (Zb. sp.); — 2) = koščica, der harte Fruchtkern, Cig.
49008. kostáča, f. großer Knochen, Mur.
49009. kóstanj, kostánja, m. die Kastanie (Baum und Frucht); divji k., die Rosskastanie (aesculus hippocastanum), pravi k., echter Kastanienbaum (castanea vesca), Tuš. (R.); (— = krompir, Kaplja [ Kor.]- Josch).
49010. kostȃnjar, -rja, m. der Kastanienverkäufer, Cig., Navr. (Let.).
49011. kostȃnjarica, f. die Kastanienverkäuferin, Cig.
49012. kostánjast, adj. kastanienartig; — kastanienbraun; kostanjasta barva.
49013. kostanjı̑čje, n. = kostanjičevje, Valj. (Rad), Polj.
49014. kostanjína, f. das Kastanienholz, jvzhŠt.
49015. kostár, -rja, m. der Knochensammler, Cig.
49016. kostę̑n, adj. beinern, knöchern, Cig., Jan.
49017. kóstən, -stna, adj. Bein-, Cig., Jan.; kȏstna mezdra, die Beinhaut, V.-Cig.; k. gniloba, der Beinfraß, Cig.; kostni pepel, die Beinasche, Cig.
49018. kostę̑nəc, -nca, m. die Steinnuss, Štrek., Ponikve, Kras- Erj. (Torb.).
49019. kosteníca, f. 1) nicht vom Kerne gehende Pfirsich, M., Ip.- Erj. (Torb.), Kras; — 2) neka trta, Vrtov. (Vin.); — 3) das Fleischerbeil, Cig.; — 4) kosteníce, neke majhne, deloma iz kosti narejene sani, Bled; — 5) das Rheuma, das Podagra, pri Koboridu- Erj. (Torb.); prim. kostnica 2).
49020. kostenı̑čar, -rja, m. der Ligusterschwärmer (sphinx ligustri), Erj. (Ž.).
49021. kosteníčica, f. = kostenika (Rainweide), Josch.
49022. kosteník, m. = kostenika (Rainweide), Bolc- Erj. (Torb.).
49023. kosteníka, f. die Rainweide (ligustrum vulgare), C., Poh.; prim. čontika in nem. Beinholz; — tudi: der Seidelbast (daphne mezereum), Tolm.- Erj. (Torb.).
49024. kostenína, f. die Knochenware, Jan.
49025. kostenjáča, f. 1) die Todtenkammer, Cig., ZgD.; — 2) die Fleischer- oder Küchenhacke, SlGor.- C.
49026. kostenják, m. 1) das Beinhaus, Jarn.; — 2) = kostenika (Rainweide), C.; — das Skelet, Pjk. (Črt.).
49027. kostę̑nka, f. die Knochenfrau, Bes.
49028. kǫ́ster, -stra, m. der Scheiterhaufen, Mur.
49029. kostíka, f. = kostenika (Rainweide), Z.
49030. kostílja, f. = koprivovec, C.
49031. kostilòm, -lǫ́ma, m. = kostolom, der Beinbruch, Cig., Jan.
49032. kostı̑rnica, f. = kostura, Jan. (H.).
49033. kostíšče, n. das Beinhaus, Cig.
49034. kostják, m. mageres Thier, Čb.- Valj. (Rad).
49035. kọ̑stka, f. dem. kost, das Knöchlein, Jan.; — der Brettstein, Cig.; — der Würfel, Cig., Jan.; prim. kocka; — das Würfelbein, Cig.
49036. kọ̑stkanje, n. das Würfelspiel, Cig.
49037. kọ̑stkar, -rja, m. der Würfelspieler, C.
49038. kostnàt, -áta, adj. knochig, dickknochig, Cig., Jan.
49039. kostníca, f. 1) das Beinhaus, Jarn., Mur., Cig., Jan., M.; die Todtenkammer, Dict., C., Met., Notr.; v kostnici so vsi enaki, Kast.; — 2) die Gicht, Vrtov. (Km. k.); — 3) = kostenica, nicht vom Kern gehende Pfirsich, Cig.; — 4) kostnice, Knochenfische, Grätenfische (teleosteï), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
49040. kostník, m. 1) der Knochenmann, C.; — 2) das Knochengerüst, Jan., C.; — 3) das Beinhaus, C.; — 4) das vielblumige Maiblümchen (convallaria multiflora), Medv. (Rok.).
49041. kostnjáča, f. die Beinhacke, Mur.
49042. kostnják, m. 1) das Skelet, Cig., Jan.; — 2) das Beinhaus, Cig., Jan., M.
49043. kostnokíseł, adj. knochensauer, Cig.
49044. kostobǫ̑lje, n. die Gicht, das Podagra, Jan. (H.).
49045. kostobǫ̑ljəc, -ljca, m. der Podagrist, Levst. (Zb. sp.).
49046. kostolòm, -lǫ́ma, m. 1) der Beinbruch, Jan.; — 2) der Bartgeier (gypaetus), C.
49047. kostolǫ̑məc, -mca, m. der Beinbrecher, mazači in kostolomci (o zdravnikih samoukih), Navr. (Let.).
49048. kostopìs, -písa, m. die Knochenbeschreibung, Jan.
49049. kostopı̑sje, n. = kostopis, Jan.
49050. kostrẹ́ba, f. die Borstenhirse (echinochloa crus galli), C., Zemon- Erj. (Torb.); — tudi: die Trespe (bromus), Cig.; ržena k., die Roggentrespe (bromus secalinus), Cig.; — prim. kostreva.
49051. kostrẹ́bast, adj. trespenartig, Cig.
49052. kostrúži, m. pl. grobe Kleien, Lašče- Erj. (Torb.).
49053. kostūm, m. kakemu narodu, času lastna obleka, das Costüm, Cig. (T.).
49054. kostȗra, f. ein größeres Schnappmesser mit einem beinernen Griff, C., jvzhŠt.
49055. kostȗrica, f. dem. kostura, C.
49056. kòš, kóša, m. 1) der Rückenkorb; v košu kaj nositi; — vse v en koš metati, alles gleich behandeln; — tebi ne morem nič novega povedati, ti si že star, vse ti je že v koš prišlo, du hast schon alles erlebt, Jurč.; imeti jezik pod košem, die Sprache in seiner Gewalt haben, Levst. (Zb. sp.); — 2) der Wagenkorb, die Wagenkrippe; — gnojni k., die Krippe des Mistwagens; — 3) der Bienenkorb, M., Nov., vzhŠt.; — 4) der Kelterkasten, Cig., Št.; — 5) der Brustkasten, Mur., V.-Cig., Cig. (T.); koš me boli, Polj.; — die Kruste (bei den Krebsen), Cig., C., Erj. (Ž.), LjZv.; das Gerippe (des Schiffes), Cig.; ladija z železnim košem, DZ.; — 6) die Krone eines Baumes, V.-Cig., Cig. (T.); — der Busch, der Strauch, C.; — ein buschiger Krautkopf, C.; zelje gre v koš, ne v glave, SlGor.
49057. 1. kǫ́ša, f. in zwei oder mehrere Zöpfe geflochtenes Frauenhaar, Notr., V.-Cig.
49058. 2. kǫ́ša, f. 1) die Mahd, C.; — 2) die Bergwiese, C.
49059. košàn, -ána, m. človek, ki ima prav malo zemlje (kako čtrtino kmetije), Rut. (Zg. Tolm.), Solkan ( Goriš.)- Erj. (Torb.), Bolc; — prim. furl. cossàn = giornaliere, sottano, pigionale, srlat. cossatus, Štrek. (Arch.).
49060. košána, f. od srobota pletena košara, Malhinje (Kras)- Erj. (Torb.), Štrek.
49061. košánče, -eta, n. neko jabolko, (prineseno iz Košane?) v Brkinih- Erj. (Torb.).
49062. košanı̑ja, f. eine Viertelhube, Polj.; — prim. košan.
49063. košár, -rja, m. 1) der Korbmacher, der Korbhändler, Mur., Cig., Jan., Danj.- Valj. (Rad); Gori v Šmarji So sami košarji, Jurč.; — 2) kǫ̑šar, kdor s košom na hrbtu po svetu hodi, berač ali krošnjar, Gor.; — 3) košár = košara, C., ogr.- Mik.; slamni košar, der aus Stroh geflochtene Korb, Danj. (Posv. p.); — 4) košarji = raki, Krustenthiere oder Krebse (crustacea), Jan., C., Erj. (Ž.).
49064. košȃra, f. runder Handkorb, Mur., Dol.- Cig., Mik., jvzhŠt.
49065. košȃrast, adj. košari podoben, ogr.- C.
49066. košárəc, -rca, m. dem. košar 1) = košara, Jan.
49067. košȃrica, f. 1) dem. košara, kleines Handkörbchen, M., jvzhŠt.; — 2) košaríca: a) die Korbmacherin, Cig.; — b) košaríce, die Korbblütler (compositae), Tuš. (R.).
49068. košáriti, -ȃrim, vb. impf. 1) sich mit der Korbmacherei oder dem Korbhandel beschäftigen, Mur., Jan. (H.); — 2) = krošnjariti, C., Zora, SlN.
49069. košárjenje, n. das Betreiben der Korbmacherei, Danj. (Posv. p.).
49070. košȃrka, f. rundes Handkörbchen, Mur.
49071. košȃrna, f. = košara, Cig., Gor.- M.; košarna s polomljenim locanjem, Jurč.
49072. košȃrnica, f. dem. košarna, Cig., LjZv.
49073. kóšast, adj. = košat, Mik., vzhŠt.- C.
49074. košàt, -áta, adj. 1) breitästig, breitbuschig, buschicht; košato drevo; košat rep; košato zelje, der Staudenkohl, Cig.; košata rž, der Staudenroggen, Nov., Bes.; — 2) mit breiten Kleidern, aufgedonnert, Cig.; košata, ali: košata mati, die Brautmutter, Kor.- Cig.; — schwanger, Št.; — dick, stark: košata megla, košat sneg, Danj.- Mik.; — 3) aufgeblasen, C.; košato hoditi, hoffärtig einhergehen, Z.; družba je košata mati vsega hudega hudobnim, Slom.; — stolz: Ve Kranjice ste košate, Preš.; — 4) bombastisch, Cig.; Tudi imajo besede košate, Ko se prav napijejo ga, Npes.-K.; — košata laž, starke, derbe Lüge, Cig.; Dekla je polna košatih laži, Danj. (Posv. p.).
49075. košȃtəc, -tca, m. untersetzter Mensch, Valj. (Rad).
49076. košáti, -ȃm, vb. impf. ajdo k., to je, ajdove snope ob dno prevrnjenega koša otepati, Gor.; tudi: ob tla otepati snope, Cig., Gor.
49077. košatíca, f. 1) košata mlada jela, Kr.- Valj. (Rad); sploh: košato drevesce: zarod mladih košatic, Str.; košato cvetje: Iskrice, ve košatice, Vod. (Pes.); — 2) stolzes Weib: prevzetna košatica! SlN.
49078. košatı̑ja, f. die Aufgeblasenheit, die Hoffart, Nov.; košatija visoko hodi, Kr.- Valj. (Rad).
49079. košátiti se, -ȃtim se, vb. impf. 1) košat postajati; — sich ausbreiten, sich ausdehnen, Mur.; — 2) sich breit machen, groß thun, Cig., Jan., M.; k. se s čim, auf etwas pochen, Cig., Šol.; košatil se je s svojo neznano močjo, Ravn.
49080. košatljàt, -áta, adj. nekoliko košat: Iskrice, vseh cvetov hvala, Vidim, da ste košatljate, Vod. (Pes.).
49081. košatorèp, -rę́pa, adj. mit buschigem Schwanz: košatorepa veverica, kuna, Zv., Zora; košatorepi lisjak, Str.
49082. košatorę̑pəc, -pca, m. ein Thier mit buschigem Schwanz: lisjak k., Str.
49083. košátost, f. 1) die Breitbuschigkeit, die starke Verzweigung; k. gozdnega drevja; — 2) die Schwangerschaft, C.; — 3) die Hoffart, die Eitelkeit, C.; — 4) der Bombast, der Schwulst, Cig.
49084. koščák, m. 1) die Steinnuss, der Steinnussbaum (juglans cinerea); — 2) der Steinkrebs, Jarn., Cig.; malovredni koščaki, Zv.
49085. koščánəc, -nca, m. die Steinnuss, Jarn., Z.
49086. kǫ́ščəc, -čəca, m. = kosček, Valj. (Rad).
49087. koščę̑n, adj. 1) beinern; — Bein-, Knochen-, Cig., Jan.; koščena zemlja, die Knochenerde, Cig. (T.); koščena moka, das Beinmehl, Cig.; koščeni pepel, die Knochenasche, Cig. (T.); — 2) knochig, Nov.; k. obraz, Jurč.; hager, Cig.
49088. koščę̑nast, adj. beinähnlich, Cig., Jan.
49089. koščę́nəc, m. der Knochenmann, Jan. (H.).
49090. koščenẹ́ti, -ím, vb. impf. verknöchern, Cig.
49091. koščeníca, f. 1) eine nicht vom Kerne gehende Pfirsich, Cig., Štrek., GBrda- Erj. (Torb.); — 2) das Knochenmehl, Jan.; — 3) das Beinhaus, die Todtenkammer, M., Dol.; — 4) das Knochenweib ( fig.): tri revne koščenice: bolezen, starost, smrt, Cv.
49092. koščenína, f. die Beinware, Cig., Jan., DZ.
49093. koščenják, m. 1) = koščak, die Steinnuss, Bolc- Erj. (Torb.); — 2) der Knochenhecht, Cig.
49094. koščę́nka, f. nicht vom Kerne gehende Pfirsich, Cig.
49095. koščíca, f. 1) das Beinchen; slušne koščice, die Gehörknöchelchen, Erj. (Som.); — der Beinsplitter; s koščico se zadaviti; — ribja k., die Gräte, Zilj.- Jarn. (Rok.), Jan.; — = kocka, der Würfel, Rez.- C.; — 2) der Obststein; slive s koščicami vred jesti: sadne peške in koščice, Pirc; — der Kürbiskern, C.; — 3) der Merk (sium), Cig., Medv. (Rok.).
49096. koščìč, -íča, m. = krhelj, nav. pl. koščíči, Dürrobst, Ročinj- Erj. (Torb.).
49097. koščı̑čar, -rja, m. rilčkar k., der Steinobst-Rüsselkäfer (curculio pruni), Nov.
49098. koščíčast, adj. 1) = koščičav, grätig, Jan.; — 2) den Obststein enthaltend: koščičasto sadje, Steinobst, Cig. (T.).
49099. koščı̑čje, n. coll. 1) = koščice, Obststeine, Jarn. (Sadj.); — 2) = koščičevje, Dol.- Erj. (Torb.).
49100. koščı̑čnat, adj. = koščičast 2), Jan. (H.).

   48.501 48.601 48.701 48.801 48.901 49.001 49.101 49.201 49.301 49.401  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani