Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (48.601-48.700)

  1. kǫ́pčica, f. dem. kopča; kleine Schnalle, die Heftel, Cig., C., DZ., Navr. (Let.), BlKr.; die Buchschließe, C.; — pl. kopčice = baba in dedec, die Heftel, BlKr.
  2. kǫ́pčiti, kǫ́pčim, vb. impf. knüpfen, C.
  3. kópəc, -pca, m. = kopač, C.
  4. kópẹł, -pẹ̑li, f. das Bad; mrzla, gorka k.; suha k., das Dampfbad, Z., C.; = parna k., Cig., Jan., nk.; škropilna (krop-) k., das Douchebad, Cig., DZ., = k. pod curek, Levst. (Pril.), = k. na škrop, jvzhŠt.; grezna k., das Schlammbad, Cig. (T.); rudninska k., das Mineralbad, Cig.; — tudi: kópẹł, gen. kópẹli, Met.; kǫ́pẹł, ogr., kajk.- Valj. (Rad).
  5. kopẹ̑la, f. = kopel, Dict., Hip., Mur., C., Mik.
  6. kopẹ̑łən, -łna, adj. Bade-, Cig.; kopelna obleka, der Badeanzug, Cig.; kopelno poslopje, Vrt.
  7. kopẹlı̑čar, -rja, m. = kopelnik, (kopličar) vzhŠt.; (po zgledu besede: topličar?).
  8. kopẹ̑łnica, f. 1) das Badezimmer, Cig., Jan.; — 2) die Badewanne, Mur.
  9. kopẹ̑łnik, m. der Badegast, Cig.
  10. kopẹłnína, f. das Badegeld, die Badetaxe, Cig., C.
  11. kopẹ̑łski, adj. = kopelen, Cig.
  12. 1. kópən, -pna, adj. 1) schneelos, vom Schnee befreit; po kopnem, an Stellen, wo der Schnee bereits weggeschmolzen ist, Mur., M.; — 2) kopno, das trockene Land ( opp. morje), Cig., Jan., Cig. (T.), Prip.- Mik.; gospodar kopnega in morja, M.
  13. 2. kópən, -pna, adj. zum Hauen gehörig: kopna motika, C.
  14. kópər, -pra, m. der Dill oder das Gurkenkraut (anethum graveolens), Habd., Dict.- Mik., Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.), Dalm., ogr.- Valj. (Rad); tudi: die Kamille, vzhŠt.- C.; ali: die Bärwurz (meum athamanthicum), Bohinj- Medv. (Rok.).
  15. kopę̑ta, f. die Häckse, Dol.; kopeti (kópeti) iztegniti = poginiti, Jurč.; — prim. kompeta, it. gambetta.
  16. kopẹ́ti, -ím, vb. impf. mucheln, muffig werden: (o moki, kruhu, senu, žitu), C., Mik., Lašče- Levst. (Rok.), jvzhŠt.
  17. 1. kopíca, f. 1) der Garben-, Stroh- oder Heuhaufen, der Schober; na kopico se mečejo, kadar žito mencajo (manejo), jvzhŠt.; — der Haufe; k. opek, ein Stoß Ziegel, C.; živa k. = k. ljudi, n. pr. otrok, jvzhŠt.; — kopice delati, Burzelbäume schlagen, C.; — 2) der Berggipfel: po gorskih kopicah lesketale so se bele cerkvice, Slovan; — 3) der Kegel, Šol.; — prim. 1. kopa.
  18. 2. kopíca, f. 1) die Socke, Guts.; (kopice), neke dolge ženske nogavice, BlKr.; — 2) der Klingelbeutel, C.; — 3) der Absatz am Schuh, Bolc- Erj. (Torb.); — prim. kopitce, C. (?)
  19. 3. kópica, f. dem. 2. kopa, das Schöpfchen, Jan.; der Hühnerschopf, C.
  20. kopicljáti, -ȃm, vb. impf. = z debelimi lešniki (izbijači) kopice lešnikov izbijati (igra), Kr.
  21. kopìč, -íča, m. 1) die Garbe, Meg., Dict., C.; — 2) = kopica, der Schober, C., Nov.; — kópič, -íča, kopica slame naložene okrog močnega kola, Dol., jvzhŠt.
  22. kopíčast, adj. schoberförmig; kegelförmig, Cig. (T.).
  23. kopíčati, -am, vb. impf. = kopičiti; anhäufen, Mur.
  24. kopíčenje, n. das Anhäufen; — die Cumulation, Cig., M.
  25. kopíčišče, n. das Ackerbeet, auf dem die Garbenschober gestanden, vzhŠt.- C.
  26. kopíčiti, -ı̑čim, vb. impf. häufen, an-, aufhäufen, thürmen; k. se, sich an-, aufhäufen, sich thürmen; oblaki se kopičijo, C.; morje, valovje se kopiči, die Wellen thürmen sich, Cig., C.; — delo se mi kopiči.
  27. kopı̑čkati se, -am se, vb. impf. Burzelbäume schlagen, C.
  28. kopijcè, n. dem. kopje; die Lanzette, Mur., Cig.
  29. kopíka, f. der Enterhaken, Jan. (H.).
  30. kopílọ, n. das Castriermesser, Cig., C.
  31. kopína, f. die Brombeerstaude (rubus fruticosus), Mur., Cig., Jan., C., Dol., jvzhŠt.; rdeča k. = malina, der Himbeerstrauch, C.
  32. kopı̑njak, m. der Brombeerstrauch, Tuš. (R.).
  33. kopı̑nje, n. das Brombeergesträuch, Mur., Cig., Jan., ogr.- Let., vzhŠt.; igle, zbadne, kak kopinje, Danj. (Posv. p.).
  34. kopı̑nščnica, f. die Brombeere, Mur., C., jvzhŠt.
  35. kopír, -rja, m. = 1. kopica 1), C.
  36. kopı̑rnica, f. = 1. kopica 1): zažgo kopirnico (kopico, grmado) suhljadi, Navr. (Let.).
  37. kopı̑ščar, -rja, m. der Kohlenbrenner, SlN.
  38. kopíšče, n. 1) die Kohlenmeilerstätte, Mur., Cig., Jan., Met., Gor.; — 2) kraj, kjer žito (ali tudi seno) v kope skladajo, Štrek., Notr., vzhŠt.
  39. kopı̑tar, -rja, m. 1) der Leistenschneider, Mur., Cig., Jan., Štrek.; — 2) kopitarji, die Einhufer (solidungula), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  40. kopítast, adj. 1) behuft, Cig.; — 2) hufförmig.
  41. kopítati, -am, vb. impf. 1) mit dem Hufe stampfen, C., Zora; — 2) ausschlagen (von Pferden), C.; — mit den Füßen um sich schlagen, Kras- Levst. (Rok.); — zappeln: riba na suhem kopita, Z.; — tudi: kopitáti, Dol.
  42. kopítce, n. dem. kopito; 1) kleiner Leisten; — kleiner Huf; — 2) das Pistolenschäftchen, C.; — 3) die Fußsocke, C. (?); prim. 2. kopica.
  43. kopitəc, -tca, m. die Socke, Jan.; ( der Pantoffel, Guts.?); pogl. kopitce 3).
  44. kopítən, -tna, adj. 1) Huf-, Leisten-, Kolben-; (mož kopitni = črevljar, Preš.); — 2) hufig, Cig., Jan.
  45. 1. kopíti, -ím, vb. impf. verschneiden, castrieren, Meg., Mur., Cig., Jan.; kopljen junček, vzhŠt.
  46. 2. kopíti, -ím, vb. impf. Schober machen, Cig.; — = stavkati; Za žnjico snopje se kopi, Vod. (Pes.).
  47. kopíti se, -ím se, vb. impf. = kopeti, muffig werden, mucheln, C.; seno se kopi, das Heu dampft, Jan., Mik.
  48. kopítiti, -ı̑tim, vb. impf. 1) mit den Hufen strampfen, Cig., C.; — 2) k. se: konju se sneg kopiti = prijema se spodaj kopit, Cig., jvzhŠt.
  49. kopitljáčək, -čka, m. = majhen otrok, ki z nogami kopitlja, Vrt.
  50. kopitljáti, -ȃm, vb. impf. mit den Füßchen herumschlagen, Rib.- M., Vrt., Lašče- Levst. (Rok.).
  51. kopı̑tnat, adj. 1) hufig, Jan. (H.); — 2) k. sneg, ki se rad kopiti, Z.
  52. kopı̑tnik, m. 1) der Einhufer, Cig.; — 2) die europäische Haselwurz (asarum europaeum), Cig., Jan., Tuš. (R.); tudi: die Gundelrebe (glechoma hederacea), C., Medv. (Rok.).
  53. kopı̑tnjak, m. das Hufmesser, C.
  54. kopítọ, n. 1) der Huf, die ungespaltene Klaue; stisnjeno k., der Hufzwang, DZ.; trdega kopita, harthufig, Cig.; — dobro mi je kopito trebil, er hat mich tüchtig gejagt, C.; — 2) der Leisten; — kopita pobrati, sich davon machen; pobrati šila in kopita ter oditi, seine sieben Sachen zusammenpacken und fortgehen; mož starega kopita, ein Mann von altem Schrot; po starem kopitu, nach alter Manier, nach dem alten Schlage; vsi so po enem kopitu, sie sind alle über einen Leisten geschlagen, Cig.; vse po enem kopitu, alles nach einer Façon; — 3) der Gewehrkolben, Cig., Jan.; — 4) der Bodenstock eines Korbes (bei den Korbflechtern), Cig.; — 5) der Obstkern, der Kürbiskern, C.
  55. kopjaník, m. der Pikenträger, der Lanzknecht, Habd.- Mik., Cig., Jan., Cig. (T.), Levst. (Zb. sp.).
  56. kopjár, -rja, m. 1) der Speermacher, Cig.; — 2) = kopjanik, Cig., Jan.
  57. kopjast, adj. spießförmig, lanzenförmig, Cig., Jan.; suličast ali k. list, Tuš. (B.).
  58. kopjáš, m. 1) der Lanzenträger, Mur., Mik.; — 2) der Fahnenträger bei Hochzeiten, C., vzhŠt.
  59. kopję̑, n. 1) die Lanze, der Spieß, Habd., Meg., Alas., Dict., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Dalm., Krelj; metalno k., der Wurfspieß, Cig.; — 2) die Hochzeitsfahne, C.
  60. kopjemę̑čəc, -čca, m. der Speerwerfer, Šol.
  61. kopjemèt, -mę́ta, m. das Speerwerfen, Šol.
  62. kopjeník, m. = kopjanik, Cig., Jan.
  63. kopjenǫ̑səc, -sca, m. kopjanik, Cig., Jan.
  64. kopjice, n., Cig., pogl. kopijce.
  65. kopjíšče, n. der Lanzenschaft, Cig., Jan.
  66. kȏpka, f. = kopje 1), Mur.
  67. kǫ̑pkati, -am, vb. impf. in kleinen Theilen herausgraben, grübeln, Cig.
  68. koplję́nəc, -nca, m. der Verschnittene, Cig., Jan.
  69. 1. kopljeník, m. = kopljenec, Mur.
  70. 2. kopljenik, m. = mernik, M., Nov., pogl. kupljenik.
  71. kopljénje, n. das Verschneiden, das Entmannen, Cig.
  72. kopnę̑n, adj. Continental-, Cig. (T.).
  73. kopnẹ́ti, -ím, vb. impf. schmelzen, zergehen (vom Schnee): sneg kopni; — srce mu kopni, er wird muthlos, Cig., C.
  74. kopníca, f. eine schneelose Fläche, Jan.
  75. kopnína, f. eine schneelose Fläche, Cig., C.
  76. kópnja, f. = kop, die Hauarbeit, Cig., Jan.
  77. kopnjáčina, f. = kopnina, C.
  78. kopnóta, f. = kopnina, Jan.
  79. kopnozę̑məljski, adj. festländisch: kopnozemeljsko vodovje, Landgewässer, Jes.
  80. kóprc, m. 1) der Fenchel (foeniculum vulgare), Meg., Dict.- Mik., DZ., Tuš. (R.); — tudi: die Sophien-Rauke (sisymbrium Sophia), Cig., Medv. (Rok.); — 2) abgefallene Tannennadel, C.
  81. kopŕcati, -am, vb. impf. schleppend treten, hinken, C.
  82. kopŕcniti, -pȓcnem, vb. pf. stürzen: s sedmega klina na tla k., SlN.
  83. koprcȗn, m. = koprc 2), C.
  84. kopríca, f. in der Mühle das auf den Boxnagel passende Eisen im Laufsteine, Cig., Dol., Št.
  85. kóprič, m. = koprc 1), Alas.
  86. kopŕkati, -am, vb. impf. = koprcati, vzhŠt.- C.
  87. koprnẹ̑nje, n. das Schmachten; das sehnsüchtige Verlangen.
  88. koprnẹ́ti, -ím, vb. impf. vergehen, verschmachten; od revščine k., Ravn.; od tvoje jeze koprnimo, Ravn.; od strahu k., Burg.; — schmachten, lechzen: od žeje k., Mur., Cig., Jan.; — k. po čem, ein sehnsüchtiges Verlangen nach etwas haben; — prim. kopneti, Levst. ( LjZv.).
  89. koprnína, f. der Dill (anethum graveolens), Cig.
  90. koprolīt, m. okamenelo govno, der Koprolith, Cig. (T.).
  91. kǫ̑pski, adj. kopsko, die Zeit zwischen 4 und 5 Uhr nachmittags: vzpomladi se ovce priženo v kopsko, da jareta sesajo, tudi: solnce stoji na kopskem, Tolm.- Erj. (Torb.).
  92. kǫ̑pščak, m. mala južina, ki se daje delavcem "v kopsko", Tolm.- Erj. (Torb.).
  93. kopúča, f. 1) gruča lešnikov na leskovi veji, Tolm.- Erj. (Torb.); — 2) die Krystaldruse, Erj. (Min.).
  94. kopulácija, f. die Copulation ( bot.), Tuš. (B.).
  95. kopúlja, f. eine schmale Haue, Z., Kr.- Valj. (Rad); die Reuthaue, Cig., Jan., C.
  96. kopúljica, f. dem. kopulja, Z., C.
  97. kopȗn, m. 1) der Kapaun; — 2) der Verschnittene, Meg.; — prim. srvn. kappūn, lat. capo, Mik. (Et.).
  98. kopunár, -rja, m. der Kapaunhändler, ogr.- M.
  99. kopȗnče, -eta, n. kleiner Kapaun, Mur., Valj. (Rad).
  100. 1. kopȗnəc, -nca, m. dem. kopun, Valj. (Rad).

   48.101 48.201 48.301 48.401 48.501 48.601 48.701 48.801 48.901 49.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA