Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (48.501-48.600)

  1. konjı̑ški, adj. Reiter-, Cavallerie-; ( nam. konjniški).
  2. kǫ̑njka, f. neka smokva, Ip.- Erj. (Torb.).
  3. konjník, m. = konjik, Met., Levst. (Rok.).
  4. kǫ́njski, adj. Pferde-, Ross-; konjsko meso; konjski zdravnik, der Curschmied, Jan.
  5. konjskonòg, -nǫ́ga, adj. pferdefüßig, Cig.
  6. kǫ́njščak, m. 1) der Pferdemist; — 2) der Hufnagel, Z.; — 3) die Rosskastanie, C.; — 4) die größte Gattung Fisolen, C.; — 5) = konjščica, die Rosspflaume, C.
  7. kǫ́njščica, f. die Rosspflaume, Cig., Jan., C., Valj. (Rad).
  8. kǫ́njščina, f. das Pferdefleisch, Mur.- Cig., C.
  9. konjugácija, f. sprega, d. Conjugation ( gramm.); — ( bot.), Tuš. (B.).
  10. konjúh, m. 1) der Pferdeknecht, Levst. (Zb. sp.); (po drugih slovan. jez.?) — 2) = slegur, GBrda; prim. konjčar.
  11. konjȗšnica, f. der Pferdestall, Jan., Levst. (Nauk).
  12. konkordāt, m. pogodba med papežem in državo, das Concordat.
  13. konkrētən, -tna, adj. stvaren, concret, Cig. (T.), nk.
  14. konkūrs, m. natečaj, stečaj, der Concurs (der Gläubiger, der Bewerber), Cig., Jan., nk.; tudi: konkurz, nk.
  15. konkūrsən, -sna, adj. Concurs-, Jan., nk.; (-zen, Cig., DZ.).
  16. kónoba, f. = kanoba, der Keller, Meg., Kras- Erj. (Torb.), Bes.; — prim. srlat. canaba, canava, Keller, Mik. (Et.).
  17. konobár, -rja, m. = kletar, Meg.
  18. konoīd, m. ein kegelartiger Körper, das Conoid ( math.), Cig. (T.).
  19. konòp, -ópa, m. der Strick, Habd.- Mik., Guts., Jan., C., Pivka- Mik., Polžane (Ist.)- Erj. (Torb.), nk.
  20. konopár, -rja, m. der Seiler, Cig.
  21. konópəc, -pca, m. dem. konop; der Strick, Mur., Cig., Jan., nk.; redovno obleko prepasati s konopcem, Cv.
  22. konópən, -pna, adj. Hanf-, Dict., Mur., Cig., Jan., Dol.; konopno ličje, Pirc; konopna zrna, Tuš. (R.); konopno platno, Dol.
  23. konǫ̑pje, n. coll. Stricke, Taue, Jan., C.
  24. konǫ̑pka, f. der Grünling (coccothraustes chloris), Frey. (F.).
  25. konóplja, f. der Hanf (cannabis sativa); die Hanfstaude; k. semenica, samica, črnica, samoraščna k., der weibliche Hanf, Cig.; k. belica, ploskovnica, der männliche Hanf, Cig.; pl. konoplje, der Hanf; konoplje treti, den Hanf quetschen, Cig.; gospodari, kakor pes v konopljah, Npreg.- Mur.; — konoplja ( coll.) = konoplje, Gor.
  26. konopljár, -rja, m. der Zeisig, C.
  27. konoplję̑n, adj. hänfen, Hanf-: konopljeno zrno, Guts., Št.
  28. konoplję́nka, f. 1) butarica iz obeljenih, suhih stebel konopljenih, s katerimi si svetijo, BlKr.; — 2) der Hänfling (fringilla cannabina), Mur., Cig., Kr.- Valj. (Rad).
  29. konópljica, f. dem. 1) konoplja; — 2) = konopna preja, C.; — 3) bela k., die Buschwindblume (anemone nemorosa), Cig., Medv. (Rok.); rumena k., die ranunkelartige Windblume (an. ranuncoloides), Medv. (Rok.).
  30. konopljíka, f. 1) die Hanfstaude, Mur., Cig., C., Nov.- Mik., Vrtov.; — 2) der Keuschbaum (vitex agnus castus), Cig., C., Čres- Erj. (Torb.); ( hs.).
  31. konopljína, f. die Hanfleinwand, Mur., C.; uganka: izpod pečine v jelovino, iz jelovine v konopljino (= moka v mlinu, ki se v vreče deva), jvzhŠt.
  32. konopljı̑nščica, f. der Hohlzahn (galeopsis cannabina), C.
  33. konopljı̑ščica, f. der Hänfling (fringilla cannabina), Cig., Frey. (F.); laška k., der Citronenfink, Cig., Frey. (F.).
  34. konopnę̑n, adj. = konopljen, Jan.
  35. konopníca, f. 1) das Hanfgewächs, Cig., Jan.; — 2) die Zahnwurz (dentaria), Cig., Robič ( Nkol.); — tudi: die Windblume (anemone nemorosa), Z., DSv.; — 3) die Schnatterente (anas strepera), Cig.
  36. konópnik, m. = konopnjak, Cig.
  37. konopnína, f. = konopljína, Jan.; vrvar dela iz konopníne vrvi, Ravn. (Abc.).
  38. konopnják, m. = konopljiščica, Frey. (F.).
  39. konsistōrij, m. = konzistorij, Cig.
  40. konsōrcij, m. združba v kako podjetje, das Consortium.
  41. konstelácija, f. stanje zvezd, die Constellation ( astr.), Cig. (T.); = stanje, razmere, nk.
  42. kǫ̑nta, f. eine Vertiefung zwischen dem Kalkgestein, die Felsenkluft, der Bergkessel, V.-Cig., Jan.; iskati srebrne rude po planinskih kontah, Glas.; — prim. it. cunetta, Wassergraben, C. (?)
  43. kontár, m. = povodec, die Pferdehalfter, C., vzhŠt.; — iz madž., C.
  44. kontènt, adj. indecl. = zadovoljen; — iz it. contento.
  45. kontinentālən, -lna, adj. celinski, Continental-, Jan., nk.
  46. kontrabānt, m. der Contrabant, verbotener Schleichhandel.
  47. kontrabās, m. der Contrabass, Cig.
  48. kontrāst, m. nasprotje, der Contrast, Cig. (T.).
  49. kontribúcija, f. die Brandschatzung, die Contribution, Cig., Jan., nk.
  50. kontrōlnik, m. = kontrolor, Cig.
  51. kontumācija, f. die Absperrung gegen ansteckende Krankheiten, die Contumaz, Cig., Jan., nk.
  52. kontumācijski, adj. Contumaz-: kontumacijska služba, DZ.
  53. kontumȃčnica, f. die Contumazanstalt, DZ.
  54. kontúš, m. eine Art weibl. Oberkleid, Notr.- Levst. (Rok.), Vest. I. 61.; — prim. bav. kantusch; iz tur. kontoš, Mik. (Et.).
  55. konzistōrij, m. = konsistorij, duhovno svetovavstvo (papeževo, škofovsko), das Consistorium, Cig., nk.
  56. konzistorijālən, -lna, adj. Consistorial-, Cig., nk.
  57. kōnzul, m. nekdaj: ljudovladni oblastnik, zdaj: uradnik, izvoljen od državne oblasti v varstvo domače trgovine v tujih krajih, der Consul, Cig., Jan., nk.; glavni k., der Generalconsul, DZ.; namestni k., die Viceconsul, DZ.
  58. konzulāt, m. konzulstvo, das Consulat.
  59. kōnzulski, adj. Consular-: k. opravnik, uradnik, der Consularagent, der Consularbeamte, DZ.
  60. koordināta, f. die Coordinate ( math.), Cig. (T.).
  61. 1. kòp, kópa, m. = kop, der Schopf, Guts., Jarn., Mur., Cig.; der Hühnerschopf, C.; kopi na ženski glavi, Nov.; — k. kake gore, der Gipfel, die Bergkuppe, Guts., Cig.
  62. 2. kop, m. ein Grabwerkzeug, die Haue: rovnica je železen, ozek kop, Kamnik ( Gor.).
  63. 3. kop, m. die Hüfte, Z.; — pogl. kolp, kolk.
  64. 1. kọ̑p, -ı̑, f. das Behauen ( z. B. des Weingartens); prva, druga k., die erste, zweite Hacke (Hau); trda k., jvzhŠt.; o kopi, zur Hauzeit.
  65. 2. kop, f. die Stange, Z.
  66. 1. kópa, f. 1) der Schober, Mur., Cig., Jan.; proso v kope devati, na kopo metati, Dol., Gor.; — das Schock, Cel. (Ar.); kopa = 60 snopov; — 2) der Kohlenmeiler, Cig., Jan., Cig. (T.), Gor.; kopa gori, Gor.; — 3) der Bergkegel, Cig. (T.); der Berggupf, Jan., Št.; — 4) die Haufwolke (cumulus), Cig. (T.); vrhovi so se zakrili v bele kope, Glas.; sive kope oblakov, LjZv.; — 5) die Schar, Jan.; k. vojakov, C.; — 6) kopa lešnikov, orehov i. t. d. = štirje lešniki, orehi i. t. d., t. j. trije skupaj in eden vrhu njih, Mur., Gor., Dol.; daj mi kopo orehov, Kr.- Valj. (Rad).
  67. 2. kópa, f. der Schopf, Jan.; — prim. kop m.
  68. 3. kǫ́pa, f. 1) der Badetrog (?): otroka devati v kopo, Let.; — 2) der Hohlziegel, C., Rez.- Baud.
  69. kopáč, m. 1) delavec, ki kopa, n. pr. v vinogradu, der Gräber, der Hauer; — 2) der Schürhaken, Cig., C., Kras- Erj. (Torb.); — 3) = der zweizackige Misthaken, Cig., Ravn. (Abc.)- Valj. (Rad).
  70. kopáča, f. 1) = kopač 2), der Schürhaken, Kras- Erj. (Torb.); — 2) die Haugabel, die zweizackige Haue, der Karst, Mur., Cig., Jan., C.; — der (zweizackige) Misthaken, Cig., Notr., Dol.
  71. kopačíca, f. 1) die Gräberin, die Hauerin; — 2) = kopača 2), Cig., C.; — eine Haue mit schmälerem, länglichem Eisen, Dol., BlKr.; — 3) der Huflattich (tussilago farfara), Kapele pri Brežicah- Erj. (Torb.).
  72. kopačína, f. ein Acker, der mit der Haue bearbeitet wird, C.; bajtica in malo kopačin na hribu boljega kruha možu dati ne more, Slom.
  73. kopáłən, -łna, adj. Bade-: kopȃłna soba, das Badezimmer, Levst. (Pril.).
  74. kopalíšče, n. der Badeplatz, der Badeort; v kopališča naj župan odkaže taka mesta, koder ni opasnosti, Levst. (Nauk); die Schwemme, Cig., Jan., DZ.; — die Badeanstalt, Cig., Jan., C.
  75. kopalíščən, -ščna, adj. zur Badeanstalt gehörig: kopalı̑ščna sobana, der Cursalon, Zora.
  76. kopȃłnica, f. das Badezimmer, Cig., DZ., Levst. (Pril.).
  77. 1. kopȃłnik, m. = kopališče, Cig.
  78. 2. kopȃłnik, m. = kopanka, 2. kopanec, V.-Cig.
  79. kopálọ, n. das Grabwerkzeug, Mur., Cig., Jan.; — der Schürhaken, Cig.
  80. 1. kopánəc, -nca, m. der Schober (Garben), Jan.; — prim. kopa.
  81. 2. kopánəc, -nca, m. 1) grobgemahlener Weizen, Grütze, V.-Cig.; — 2) čmrlji kopanci, ki imajo v tleh gnezdo, Mik.
  82. kopanína, f. 1) eine aufgegrabene Fläche, das Gereut, C.; — 2) kopanine, das Berggut, Fossilien, Mineralien, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.
  83. kopánja, f. der Badetrog, der Trog, Mur., Št., Cig., Jan., ogr.- C.; k. za kopanje svinj, vzhŠt.; — der Löschtrog, V.-Cig., M.; — der Backtrog, vzhŠt.; — ein Kahn aus einem Baumstamm ausgehöhlt, C.; — die äußere Nussschale, die Kastanienschale, u. dgl., Mur., C.; — die Muschelschale, Jan., vzhŠt.; — eine stark ausgefahrene Stelle der Straße, C.
  84. 1. kopȃnje, n. 1) das Graben, das Hauen; k. rude, der Bergbau, Cig. (T.); — 2) der Neubruch, M.
  85. kopánjica, f. dem. kopanja, das Trögchen, C.
  86. kopánka, f. grobgemahlener Weizen (Grütze), V.-Cig.
  87. kopár, -rja, m. der Meilerköhler, Cig.
  88. 1. kópast, adj. = čopast, Mur., Jan.; kopasta kura, C.
  89. 2. kópast, adj. schoberförmig, haufenförmig: kopasti oblaki, Haufenwolken, Jes., vzhŠt., C.
  90. kopáš, m. ein Thier mit einem Schopf, C.
  91. kopáščina, f. das Haugeld, Jan.
  92. kopáški, adj. Hauer-: cestno kopaško orodje, das Straßenschanzzeug, Levst. (Cest.).
  93. kopàt, -áta, adj. gehäuft voll, gegupft voll, Jan., Ziljska dol.- C.
  94. 1. kópati, kǫ́pljem, in: kopáti, -pȃm, vb. impf. graben, hauen; jamo k., eine Grube graben; rudo k., nach Erz graben; pod rudo k., das Erz unterfahren, Cig.; kopan, fossil, Cig., Jan., Cig. (T.); kopani ogelj, die Steinkohle, Cig. (T.); začeti k. v vinogradu, die Weingarthauarbeit beginnen; — höhlen, C.; — beseda mi v srce koplje, verwundet mir das Herz, C.; — k. si skrbi na glavo, sich Sorgen bereiten, C.; kaj si take dolžnosti na glavo kopljete? Jap. (Prid.).
  95. 2. kǫ́pati, -pam, -pljem, vb. impf. baden: otroka, konje k.; dež me je kopal, der Regen hat mich gewaschen, C.; — k. se, (sich) baden; v mrzli, gorki vodi se k.
  96. kopáti se, -ȃm se, vb. impf. = kopičiti se: oblak se za oblakom kopa, Vrtov. (Vin.).
  97. kǫ́pča, f. die Schnalle, Mur., Cig., Jan.; die Schließe, die Heftel, Cig., C.; — tudi hs.
  98. kǫ̑pčar, -rja, m. 1) der Heftelmacher, Cig.; der Schnallenmacher, Z.
  99. 1. kopčáti, -ȃm, vb. impf. 1) schnallen, koppeln, Cig., Jan.; — 2) treten: petelin kopča kokoš, Cig., Kr.; — 3) k. se, sich paaren, sich begatten (von Vögeln), Cig., Kr.
  100. 2. kópčati, -am, vb. impf. izbivati, n. pr. orehe v kopi, GBrda; — prim. kopicljati.

   48.001 48.101 48.201 48.301 48.401 48.501 48.601 48.701 48.801 48.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA