Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (48.101-48.200)

  1. kǫ́lce, n. 1) das Rädchen; radförmiges Scheibchen, der Ring; kolce iz lecta, jvzhŠt.; — 2) pl. kolca, dem. kola; zweirädriger Handwagen oder Karren, Cig., Jan., ogr.- C.; — das vordere Pfluggestell mit den Rädchen: gredelj in kolca, Erj. (Torb.); — das Spinnrad, C.
  2. kółcniti, kȏłcnem, vb. pf. schluchzen, C.; nav. k. se: kolcnilo se mi je, ich habe einmal geschluchzt, Cig., M., C.
  3. kȏłč, -ı̑, f. der unbewurzelte Rebensetzling, C., Nov., Ip.- Erj. (Torb.); kolči rezati, Goriš.; od neznanih ljudi ne bo kolči ali sajenic kupovati, Vrtov. (Vin.).
  4. kȏłč, m. 1) = kolčaj, Trst. (Let.); — 2) der Stößel, Mur.
  5. kȏłča, f. das Büschel, der Schopf, die Quaste, (kuča) SlGor.- C., Trst. (Let.).
  6. kolčȃj, m. ein Büschel Flachs, Mur., C., Mik.; Vehtra-baba, dežja daj! Lanu ti dam debel kolčaj, (kučaj) Npes.- Glas.
  7. 1. kǫ́lčast, adj. radähnlich, ringförmig, Cig.; — prim. kolce.
  8. 2. kȏłčast, adj. schopfig (o rastlinah) C.; — prim. kolča.
  9. kolčè, -ę́ta, n. der Butterfassstempel, Mur., Cig.
  10. kołčə̀c, -čcà, m. dem. kolec, Valj. (Rad).
  11. kǫ́lčəce, n. dem. kolce; das Rädchen, Cig.; — pl. kolčeca, dem. kolca, das Wägelchen, ogr.- Valj. (Rad).
  12. 1. kółčək, -čka, m. dem. kolk; die Hüfte, C.
  13. 2. kółčək, -čka, m. dem. kolec; kleiner Pfahl, Stecken; tudi: kolčə̀k, -čkà, Valj. (Rad).
  14. 3. kołčək, -čka, m. der Klopfer an der Thüre, (kuček) V.-Cig.; — prim. kolči?
  15. kōlčən, -čna, adj. Stempel-, (kolečen) DZ.
  16. kółčet, m. = kolk, Danj.- Mik., C., vzhŠt.
  17. kółči, kółčem, vb. impf. = tolči, Mur., SlGor.
  18. kołčíca, f. lopatična k., die Schulterhöhe, Erj. (Som.).
  19. kółčiti se, -im se, vb. impf. sich elend fortbehelfen, Lašče- Levst. (M.).
  20. 1. kolčjè, -à, n. der Butterfassstempel, (kolčè) Lašče- Erj. (Torb.).
  21. 2. kȏłčje, n. coll. die Radspeichen, C.; — prim. kolč 2.
  22. kȏłčka, f. = kolk, C.
  23. kołčníca, f. 1) das Hüftbein, Erj. (Ž.), Cig. (T.); — 2) der Druckstempel, Cig.
  24. kołčník, m. = kolčnica 1), das Hüftbein, vzhŠt.- C.
  25. kolčnína, f. die Stempelgebür, C.
  26. kołčnják, m. = kolčnik, C.
  27. koldiš, m. = kolduš, ogr.- C.
  28. kolditi, -im, vb. impf. betteln, ogr.- C.
  29. kolduš, m. der Bettler, ogr.- C.; — prim. madž. koldus.
  30. kolę̑b, m. = kolebaj: k. v bok, Telov.
  31. kolebȃj, m. der Schwung, Telov.; — die Schwankung ( z. B. des Barometers), Cig. (T.).
  32. kolę́banje, n. das Schwingen, das Schwanken, Cig.
  33. kolę́bati, -am, vb. impf. schwingen: k. z glavo, s trupom, z rokama, den Kopf, den Rumpf, die Hände schwingen, Telov.; — k. se, schwanken, schwingen, Cig.; — hs.
  34. kolę̑bljaj, m. die Schwingung, C.
  35. kolę́bniti, -ę̑bnem, vb. pf. eine schwankende, schwingende Bewegung machen: naprej k., Telov.; k. z roko, Nov., Bes.
  36. kǫ́ləčka, -čək, n. pl. der Schiebkarren, Senožeče- Erj. (Torb.); — prim. kolca, (kolce).
  37. kolę̑čka, f. = kǫ́ləčka, C., Rogatec ( Št.)- Erj. (Torb.).
  38. kolę́da, f. 1) der von Musik und Gesang begleitete (um die Weihnachtszeit herum stattfindende) Umgang von Hans zu Haus, wobei Gaben gesammelt werden, Mur.; iti v koledo, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — pl. kolede, Weihnachten, ogr.- C.; — 2) (psovka) das Schreimaul, Zilj.- Jarn. (Rok.); — prim. gr. καλάνδαι, lat. calendae, Mik. (Et.).
  39. kolę̑dar, -rja, m. 1) kdor hodi v koledo, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — 2) nav. koledár, der Kalender, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  40. kolę̑darčək, -čka, m. dem. koledar; — koledárček, kleiner Kalender, Jan., nk.
  41. koledȃrnik, m. der Kalendermacher, Cig.
  42. koledárski, adj. Kalender-: k. dan, der Kalendertag, DZ.
  43. kolę́dən, adj. Weihnachts-: kolę̑dni svetki, C.; koledni post = dan pred božičem, Hal.- Vest.; na koledno, zu Weihnachten, ogr.- Valj. (Rad).
  44. kolę̑dnica, f. 1) pesem, katero koledniki pojo, Mur., vzhŠt.- Vest.; — 2) koledujoča ženska, C.
  45. kolę̑dnik, m. 1) der an den Weihnachtsumzügen theilnehmende Sänger, Mur., vzhŠt.- Vest., jvzhŠt., Lašče- Erj. (Torb.); — 2) dan pred božičem, Hal.- Vest.
  46. kolednína, f. to, kar koledniki naberejo, Z.
  47. kolę̑dniški, adj. kolednikov se tičoč, M.; koledniške pesni, Npes.-K.
  48. kolę̑dnjak, m. 1) = kolednik 2), Pjk. (Črt.); — 2) der Monat December, C.
  49. kolę̑drati, -am, vb. impf. herumschwärmen, herumstreichen, Mur.
  50. kolēg, * m. = kolega, Valj. (Rad).
  51. kolēga, * m. tovariš v šoli, uradu itd., der College, nk.
  52. 1. kolẹ́hati, -am, vb. impf. 1) schütteln, zerren, C., Z.; k. pijanca, = na noge ga spravljati, C.; k. tele prek plota, C.; — k. se, sich auf der Erde herumwälzen, ogr.- C.; sich auf die Beine zu stellen suchen, C.; — sich recken, Dol.; — k. se, das Krankenbett verlassen haben, C.; — 2) mühsam kriechen: po vseh štirih sem moral kolehati v vas, Bes.; — prim. rus. kolyhatь, bewegen, schaukeln.
  53. 2. kolẹ́kati, * -am, vb. impf. rund ausschneiden, Mik. (Et.).
  54. kolẹ́ja, f. das Wagengeleise, Mur., Cig., Šol., Met., Mik., DZ., Levst. (Cest.); po izvoženih kolejah, Zv.
  55. kolejàn, -ána, m. = kolednik, C.
  56. kolẹ̑jnica, f. die Eisenbahnschiene, Jan. (H.).
  57. kolə̀k, -lkà, m. dem. kol; 1) das Pfählchen, kleiner Stecken, Valj. (Rad); kólək, Mur.; — 2) kōlək, -lka, der Urkundenstempel, Cig., Jan., nk.; (po češ.: kolek, -lku).
  58. kǫ́lən, -lna, adj. 1) = kolesen: kǫ̑lno pešče, Mik.; — 2) Wagen-, C.
  59. kolẹnàt, -áta, adj. gekniet, Cig.
  60. kolẹ́nce, n. dem. koleno; 1) kleines Knie; — 2) der Halmknoten, das Gelenk ( bot.), Cig., Jan., Cig. (T.); kolence na žitnem steblu, Mik.; rž v kolenca gre, Vrtov. (Km. k.); — der einjährige Trieb, die Lode beim Schwarzholze, Cig.; — 3) der Rücken des Quercanals an einer abschüssigen Straße, Gor.; — 4) v kolencu smo si, wir sind Vertraute, C.
  61. kolẹnčák, m. prag na navzdolnem potu, C.; — prim. kolence 3).
  62. kolẹ́nčast, adj. knotig, Cig., Jan.
  63. kolẹnčàt, -áta, adj. gekniet, (durch Knoten) gegliedert, Cig.
  64. kolẹ́nčati, -am, vb. impf. 1) (einem Thiere mit einer Vorrichtung) die Knie klemmen und es dadurch bändigen, k. kravo, C., Z.; — krumm schließen, Cig.; — 2) k. se, Knoten, Gelenke ansetzen: žito se kolenča, BlKr.
  65. kolẹ̑nče, -eta, n. das Schoßkind Z.; — = kolenček 1), M.
  66. kolẹ̑nčək, -čka, m. 1) ein Kind, das der Braut, wenn sie in das Haus des Bräutigams kommt, auf den Schoß gelegt wird, Valv.; — 2) die Dotterblume (caltha), vzhŠt.- C.
  67. kolę̑nčič, m. = kolenček 1), C., Štrek.
  68. kolẹ́nčiti, -ẹ̑nčim, vb. impf. = kolenčati, kravo k., C., Dol.
  69. kolẹ̑nčkati, -am, vb. impf. = kolenčiti, vzhŠt.
  70. kolẹ̑nčnik, m. 1) pri statvah prečna palica pod prsnim vratilom, Bolc- Erj. (Torb.); — 2) = kolenič, Bolc- Erj. (Torb.).
  71. kolẹ́nəc, -nca, m. 1) = kolence, Jan.; — das Fingergelenk, Mur., C.; — 2) der Rainkohl (lapsana communis), Tolm.- Erj. (Torb.); — der Spark (spergula), Cig., C., Medv. (Rok.).
  72. kolẹ́nica, f. 1) voda do kolen segajoča, Koborid- Erj. (Torb.); — 2) = kolenka 2), Npes.-Vraz.
  73. kolẹ́nič, m. iz prota zvita gož, katero pasočemu se konju ali bravcu natikajo na zganjeno prednjo nogo, da ne zaide predaleč, Bolc- Erj. (Torb.).
  74. kolẹník, m. der Spark (spergula arvensis), Josch.
  75. kolẹ́niti, -ẹ̑nim, vb. impf. 1) = kolenčati 1), kolenčiti, Z.; — 2) nach Art des Rindviehes auf den Knieen liegen, V.-Cig.
  76. kolẹ́nji, adj. Knie-: k. upogib, Telov.; nad kolenjo zgibo, Levst. (Zb. sp.).
  77. kolẹ́nka, f. 1) eine Art Geranium, C.; — 2) kolenke, eine Art Weiberstrümpfe, BlKr.
  78. kolẹ́nọ, n. 1) das Knie; na kolenih, kniefällig; kolena mu utripljejo, seine Knie wanken, Cig.; = se šibijo, jvzhŠt.; pl. kolena, der Schoß; na kolena vzeti, na kolenih imeti otroka; — 2) das Kniestück, Cig.; — der Kniehebel, Cig. (T.); das Knieeisen, DZ.; — 3) der Halmknoten, Cig.; pogl. kolence; — 4) die Generation, Cig. (T.); šestnajst kolen slovečih pradedov, Jurč.; — der Verwandtschaftsgrad, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); — die Abstammung, Z., Jan. (H.).
  79. kolę́r, m. 1) der Kragen, Mur., Cig., Jan., Mik., vzhŠt.; (kōler, Gor.); — 2) kōler, der obere Balken des Ochsenjoches, jvzhŠt.; — prim. nem. Koller, it. collare, fr. collier.
  80. kōlerən, -rna, adj. Cholera-; — cholerakrank: ponudil se je v postrežbo kolernim, Cv.
  81. koléričən, -čna, adj. vročekrven, cholerisch, Cig. (T.).
  82. koles, m. = koleselj, C.
  83. kolę̑sar, -rja, m. 1) der Radmacher, V.-Cig.; — 2) der Radfahrer, der Bicyklist, LjZv., nk.
  84. kolę̑sarski, adj. Radfahrer-, nk.
  85. kolę́sast, adj. radförmig; kolesasta mreža, Zv.; k. list, Tuš. (B.).
  86. kolę́sati, -am, vb. impf. = na kolesu se voziti, auf dem Bicycle fahren, LjZv.
  87. kolę́sce, n. dem. kolo; das Rädchen; — ein rundes Scheibchen, Cig.; krvna kolesca, Blutkörperchen, Cig. (T.), Erj. (Z.).
  88. kolę́sčast, adj. rundscheibig, Cig.
  89. kolę̑sje, n. das Räderwerk, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., C.
  90. koleska, f. = koleselj, Cig., Jan.; — rus.
  91. kolę̑snat, adj. räderig, Jan. (H.).
  92. kolesníca, f. 1) das Wagengeleise, die Radspur, Dol.- Cig., Štrek., kolę̑snica, Levst. (Cest.), Notr.; železnične kolesnice, das Eisenbahngeleise, SlN.; šel sem v ravno kakor kolesnica, Jurč.; ni jih to vzdignilo iz kolesnic, das brachte sie nicht aus dem Contexte, Jurč.; — 2) pl. kolesnice, kleiner Handwagen, Cig.; — 3) kolesnice = kolca, das Pfluggestell, Mur., Poh.; — 4) kolę̑snica, neka goba, Rihenberk- Erj. (Torb.).
  93. kolę̑snik, m. 1) der Achsennagel am Wagen, C.; — 2) die Esula-Wolfsmilch (euphorbia esula), Cig., C.; — 3) kolesník, der Eisenhut (aconitum napellus), Soča- Erj. (Torb.).
  94. kolesnják, m. der Radkasten ( z. B. am Schiff), DZ.
  95. kolę̑štra, f. 1) der Schneeschuh, C.; — 2) psovka nerodnemu človeku, Levst. (Rok.); — prim. kleštra.
  96. koleštráti, -ȃm, vb. impf. nerodno hoditi: jazbec koleštra navzdol, Glas.; — nerodno delati, Z.
  97. kolēt, m. poleten na lehko roko narejen svinjak, Plužna- Erj. (Torb.).
  98. kọ̀li, adv. 1) wie viel auch, wie sehr auch, Boh.; koli sem majhen, pa se te vendar ne bojim Dol.- Levst. (Sl. Spr.), C.; — koli — toli, wie sehr — so sehr, C.; — 2) za relativnimi besedami: immer, auch: kdor koli, wer immer, kolikor koli, wie viel immer, itd.; — 3) ziemlich, Z.; koli slaba letina, ziemlich magere Ernte, Z., C.; še koli dobro, noch ziemlich gut, Dol.; zna še koli brati, jvzhŠt.
  99. kolíba, f. hölzerne Hütte, die Baracke, Cig., Jan., Mik., nk.; — prim. tur. kaliba iz gr. καλύβη, Mik. (Et.).
  100. kolíbica, f. dem. koliba; das Hüttchen, Z., nk.; k. na vrtu, Zora.

   47.601 47.701 47.801 47.901 48.001 48.101 48.201 48.301 48.401 48.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA