Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (48.001-48.100)

  1. kodrolàs, -lása, adj. kraushaarig, lockenhaarig, Cig., Jan.
  2. kodrolasàt, -áta, adj. = kodrolas, Jan.
  3. kodrolȃsəc, -sca, m. der Krauskopf, Cig., Jan.
  4. kodúnja, f., C.; pl. kodunje, Meg., Cig., Št.; pogl. kadunja.
  5. koeficiēnt, m. der Coefficient ( math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.), Sen. (Fiz.).
  6. kōfan, m. nekakšna skrinja srednje velikosti, BlKr.; — prim. nem. Koffer (?).
  7. kofè, -ę́ta, m. der Kaffee; pogl. kava.
  8. kofę̑tar, -rja, m., Cig., Jan., pogl. kavarnar, kavarnik.
  9. 1. kohar, -rja, m. tiefes Körbchen aus Baumrinde, die Kieze, die Harzmeste, Cig., Jan.; — prim. nem. Köcher, C.
  10. 2. kohár, -rja, m. der Gauner, Gor.- Glas.; kdor hoče biti konjar, mora biti rojen kohar, Npreg.- Glas.
  11. kòj, kója, m. das Aufziehen, die Zucht, M.; — die junge Zucht, die aufgezogenen Thiere, Cig.
  12. 1. kọ̀j, adv. 1) = takoj, taki, sogleich, Mur., Cig., Jan., Št., Gor.; — 2) ziemlich: še koj lep, Št.
  13. 2. koj, adv. = 2. ko, nur, Npes.-Schein.
  14. kǫ̑jče, -eta, n. abgezogenes Rind, M.
  15. kojəc, -jca, m. prazen koruzni klas, vzhŠt., ogr.- C.
  16. koji, pron. = kateri, Jan. (Slovn.), nk.; — hs.
  17. kǫ́jica, f. majhna lesena hišica na dveh stebrih, kakor jih imajo pastirji po hribih, Sp. Idrija- Erj. (Torb.).
  18. kojíti, -ím, vb. impf. erziehen, aufziehen, Meg., Habd., Mur., Cig., Jan., Trub., Dalm., Nov., BlKr.- DSv.; koji svoje otroke Bogu k časti, Krelj; tudi: živino k., Svet. (Rok.); — prav za prav: stillen, (koren: ki-), Mik. (Et.).
  19. 1. kok, m. dajati komu kok = potuho dajati komu, GBrda- Erj. (Torb.); — Levst. (Rok.) primerja it. cucco, Muttersöhnchen.
  20. 2. kok, m. die Koppe, der Gupf, V.-Cig., Jan.; nam. kolk.
  21. 1. kǫ́ka, f. 1) = kvoka; — 2) dolgovezne koke, Hühnerstelzen (alectorides), Erj. (Ž.); — 3) koka, celo orehovo jedro, Hrušica (Kras)- Erj. (Torb.); — prim. kloka.
  22. 2. kōka, f. der Kokastrauch (erythroxylon coca), Tuš. (B.).
  23. kokalj, m., Mur., Cig., Jan., Tuš. (B.); pogl. kokolj.
  24. kǫ̑kałnica, f. = kloka, kokla, die Gluckhenne, Dalm., Krelj.
  25. kǫ̑kati, -kam, -čem, vb. impf. = kvokati, glucken, Cig., C.; tudi jerebica koka, C.; — = stokati, C.
  26. kǫ́kəlj, -klja, m. neka riba (cyprinus natator), Povir na Krasu- Erj. (Torb.).
  27. kokēta, f. die Kokette, nk.
  28. kokētən, -tna, adj. gefallsüchtig, reizgierig, kokett, nk.
  29. kǫ̑kica, f. dem. koka; das Felsenhuhn (rupicola), Erj. (Z.).
  30. kǫ̑kla, f. 1) die Gluckhenne; — das Siebengestirn, Mur., Cig.; — 2) = kloka, die Brautmutter, Valv.
  31. kǫ̑klica, f. dem. kokla; 1) kleine Gluckhenne; — 2) der in der Zelle eingeschlossen gehaltene Bienenweisel, Levst. (Beč.).
  32. kokljáti, -ȃm, vb. impf. glucken: kokoš koklja, Z., Vrt.
  33. kokodȃckati, -am, vb. impf. = kokodakati, Z.
  34. kokodȃjc, m. der Gackerlaut der Henne, Jan.; velik kokodajc, pa malo jajc, viel Geschrei und wenig Wolle, Cig.
  35. kokodȃjkati, -kam, -čem, vb. impf. = kodakati, Cig.
  36. kokodȃjsati, -am, vb. impf. = kokodakati, Jan., M.
  37. kokodȃjskati, -am, vb. impf. = kokodakati, Polj.
  38. kokodȃk, m. das Gackern der Henne, Mur.
  39. kokodȃkanje, n. das Gackern; kokodakanja dosti, jajc malo, viel Geräusch und nichts dahinter, Cig.
  40. kokodȃkati, -kam, -čem, vb. impf. gackern (von der Henne, wenn sie ein Ei gelegt hat); — oblak kokodaka, kadar grmi brez dežja, Dol.- LjZv.
  41. kokojáre, adv. huckepack: k. nositi = štuporamo nositi, Solkan- Erj. (Torb.); — prim. it. mettersi coccolone, mettersi coccoi, niederhocken, Erj. (Torb.).
  42. kokolíca, f. neko bajeslovno žensko bitje, Pjk. (Črt. 68.).
  43. kǫ́kolj, m. der Kornraden (agrostemma gittago); — mišji k., der Taumellolch, der Tollhafer (lolium temulentum), C.
  44. kǫ́koljast, adj. mit Raden vermischt, Jan. (H.).
  45. kǫ́koljən, -ljna, adj. Raden-: kokoljni venčki, Vod. (Pes.).
  46. kǫ́koljnat, adj. voll Raden.
  47. kǫ́koljščica, f. eine Art Gartenblume, vzhŠt.- C.
  48. kokora, f. das Haarbüschel, die Haarlocke, Ist.- C.
  49. kokorčək, -čka, m. — kokorek, Medv. (Rok.).
  50. kokorək, -rka, m. die europäische Erdscheibe, das Schweinsbrot (cyclamen europaeum), Cig., Medv. (Rok.).
  51. kokorica, f. = koruza, der Mais, ogr.- C.
  52. kokorik, m. 1) = kokorek, Tuš. (R.); — 2) = predenica, die Flachsseide, C.
  53. kokoríkati, -kam, -čem, vb. impf. krähen (o petelinu), BlKr.
  54. kokoroš, m. der Maiskolben, ogr.- C.
  55. kōkos, m. 1) die Cocosnuss, Cig.; — 2) eine Art Fisole, C.; (kokes, Gor., koks, LjZv.).
  56. kōkosnik, m. der Cocosbaum, Jan.
  57. kokosnják, m. = kokosnik, Cig.
  58. kokọ̑š, f. die Henne; divja k., die Auerhenne; mala d. kokoš, die Birkhenne, Cig.; lesna k., das Buschhuhn (catheturus), Erj. (Ž.).
  59. kokošár, -rja, m. 1) der Hühnerzüchter, der Hühnerhändler, Dict., Mur., Cig., Jan., Štrek., Rez.- Baud.; — 2) der Hühnergeier, der Habicht, Cig., Valj. (Rad).
  60. kokošaríca, f. die Hühnerzüchterin, die Hühnerhändlerin, Cig., Jan., Štrek., Zora, Jurč., Levst. (Zb. sp.).
  61. kokošáriti, -ȃrim, vb. impf. die Hühnerzucht, den Hühnerhandel betreiben, Cig.
  62. kokọ̑ščica, f. das Blässhuhn (fulica), ogr.- C.
  63. kokošína, f. das Hennenfleisch, ogr.- C.
  64. kokošı̑njak, m. der Hühnerstall, C., Z.
  65. kokošínji, adj. Hennen-, Mur., Raič ( Let.).
  66. kokọ̑šjak, m. der Hühnermist, Vrtov.
  67. kokọ̑šji, adj. Hennen-; kokošje meso; k. mrak, die Nachtblindheit, Cig. (T.).
  68. kokọ̑ška, f. dem. kokoš; 1) das Hennchen; — 2) kokoške, Wasserhühner, Cig. (T.), Erj. (Ž.); plava kokoška, das Sultanshuhn (porphyrio hyacinthus), Erj. (Ž.); — 3) die Hundsrose (rosa canina), C.
  69. kokọ̑šnica, f. das Hungerblümchen (draba verna), Ben.- Erj. (Torb.).
  70. kokošnják, m. 1) = kurnjak, Cig.; — 2) kokọ̑šnjak = kokošjak, Štrek.
  71. kokọ̑t, m. 1) der Hahn, Mur., Cig., Jan., Št.; — 2) der ganze Nusskern, C.
  72. 1. kokotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. gackern, Cig., C.; pute kokotajo, Ravn. (Abc.); k. kakor jerebica, Dict.; — unverständlich reden, C.; radebrechen: gospoda francoski, nemški kokota, Levst. (Zb. sp.).
  73. 2. kokotáti, -ȃm, vb. impf. zärteln, GBrda; — prim. 1. kok.
  74. kokọ̑təc, -tca, m. dem. kokot; 1) kleiner Hahn, Št.; — 2) = oreh, Bolc- Erj. (Torb.); (jedrce?), prim. kokot 2).
  75. kokọ̑tək, -tka, m. dem. kokot; 1) das Hähnchen, C., Valj. (Rad); — 2) = kokot 2), C.
  76. kokotíca, f. das Ohrenheil, die Ballote (ballota nigra), Cig., Medv. (Rok.); — tudi = predenica, die Flachsseide, C.
  77. kokotı̑nka, f. die Brunelle (prunella vulgaris), SlGor.- Erj. (Torb.).
  78. kokotljáti, -ȃm, vb. impf. gackern: kokot kokotlja, Glas.
  79. 1. koks, m., LjZv., pogl. kokos 2).
  80. 2. kȏks, m. die Coakskohle, Erj. (Min.).
  81. koktáti, -ȃm, vb. impf. radebrechen, C.; — prim. kokotati.
  82. kōkul, m. der Kockelstrauch (cocculus), Tuš. (B.).
  83. kòł, kóla, m. der Pfahl, der Stecken; s kolom koga udariti; der Rebenpfahl, der Weingartenstecken; trdo h kolu privezati; der Zaunpfahl, Cig., Jan., Rez.- C.; stavbe na kolih, Pfahlbauten, nk.; — železni kol, das Brecheisen, Cig., Jan.
  84. kola, f. ovčje ime, Podgorje v Istri- Erj. (Torb.).
  85. koláč, m. 1) radförmiges Osterbrot; kolače peči; — ein runder Kuchen überhaupt, bes. als Geschenk, oder auch, was man sonst an dessen Stelle als Geschenk, z. B. vom Jahrmarkte, von einer Wallfahrt bringt, Gor.; — ein Laib Weißbrot, vzhŠt.; — = butarica na cvetno nedeljo, Savinska dol.; — 2) ein ähnlich aussehendes Bund Draht u. dgl., Cig.; — 3) eine Art rundes, hölzernes Weingefäß, = čutara, C.; — 4) der Kreis: Vranec pleše na kolače, Levst. (Zb. sp.); — 5) beneški k., das venetianische Radthierchen (rotalia veneta), Erj. (Ž.).
  86. koláča, f. eine alte Kuh, C.
  87. kolȃčar, -rja, m. der Kuchenbäcker, Cig.
  88. koláčək, -čka, m. dem. kolač; 1) ein kleines radförmiges Osterbrot; — 2) der Oelkuchen, C.; — 3) = kravajec, C.
  89. kolȃčnik, * m. majhen hlebec, ki se daje v dar ( n. pr. krojaču, kadar delo dogotovi), Gor.
  90. koláda, f. die Biestmilch (pri človeku in živinčetu), Dict., C., Vreme- Erj. (Torb.); — pogl. koljada.
  91. kolȃjna, f. die Denkmünze, die Medaille, Cig. (T.), DZ.; — hs.
  92. koları̑ja, f. = kolarstvo.
  93. koláriti, -ȃrim, vb. impf. das Wagnerhandwerk betreiben, Cig., Jan.
  94. kolárna, f. = kolarnica 1), Zora, Bes.
  95. kolárnica, f. 1) die Wagnerwerkstätte; — 2) der Wagenschoppen, die Wagenremise; — 3) neka priprava v precejanje mleka, Krn- Erj. (Torb.).
  96. koláš, m. 1) der Anführer beim Kolo-Tanze, C.; — 2) kolaši, Scheibenquallen, Cig. (T.), Erj. (Z.).
  97. kōlba, f. 1) die Keule: kolba mesa, C.; zadnji konec mesa pri zaklani živini, C., BlKr.; — 2) der Schädel, C.; — iz nem. Kolbe.
  98. kōlbati, -am, vb. impf. k. koga, jemandem die Haare kurz schneiden, SlGor.- C.; — prim. kolba 2) in bav. kolben, C.
  99. kòłc, kółca, m. der Schluchzer, Cig.; na kolc reci: Bog me oskrbi, Št.- C.
  100. kółcati, -cam, vb. impf. 1) schlagen: srce kolca, Raič ( Let.); — 2) kolca se mi, ich habe den Schluchzen (das Schlucksen); kolca se mi: nekdo na-me misli; po tem se nikomur ne bo kolcalo, darnach wird kein Hahn krähen, Cig.

   47.501 47.601 47.701 47.801 47.901 48.001 48.101 48.201 48.301 48.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA