Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (47.801-47.900)

  1. knjȃčək, -čka, m. ein knorriger Klotz, Št., Valj. (Rad).
  2. knjȃkast, adj. mit nur einer Hand oder an den Händen krüppelhaft, Dol.- Cig.; — knjakasta beseda, ein verstümmeltes Wort, Levst. (Zb. sp.).
  3. knjȃkəc, -kca, m. ein an den Händen verkrüppelter Mensch oder der Einhand, Cig., Z.
  4. knjàst, -ásta, adj. verstümmelt, verkrüppelt, C., Z.
  5. knjíga, f. 1) das Buch, Mur., Cig., Jan., nk.; zemljiška k., das Grundbuch, DZ., Levst. (Nauk); deželna k., die Landtafel, Cig., Jan., Nov., DZ.; fevdna k., das Lehenbuch, DZ.; rudarska k., das Bergbuch, DZ.; knjiga matica, die Matrik, Levst. (Nauk); glavna k., das Hauptbuch, Cig., Jan.; priročna k., das Handbuch, Cig., Jan., nk.; založna k., das Verlagsbuch, Cig.; k. dolgovnica, das Passivbuch, DZ.; k. vpisnica (zapisnica), das Vormerkbuch, DZ.; — pl. knjige, das Buch, kajk.- Mik.; — 2) die Literatur, nk. ( hs.); — 3) der Blättermagen, C.
  6. knjigár, -rja, m. der Buchhändler, Mur., Cig., Jan., nk.
  7. knjigaríca, f. die Buchhändlerin, Cig.
  8. knjigárna, f. = knjigarnica, nk.
  9. knjigárnica, f. die Buchhandlung, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; založna k., die Verlagsbuchhandlung, Cig.
  10. knjigárski, adj. Buchhändler-, nk.
  11. knjigoljùb, -ljúba, m. der Bücherliebhaber, Cig.
  12. knjigopìs, -písa, m. die Bibliographie, Cig. (T.).
  13. knjigopı̑səc, -sca, m. 1) der Bibliograph, Cig., Jan.; — 2) = pisatelj, Cig. (T.).
  14. knjigopı̑sje, n. die Bibliographie, Cig., Jan.
  15. knjigoshrȃmba, f. = knjižnica, Zora.
  16. knjigotìsk, -tíska, m. der Bücherdruck, nk.
  17. knjigotiskár, -rja, m. = tiskar, der Buchdrucker, Jan., nk.
  18. knjigotȓžəc, -žca, m. der Buchhändler, Jan., nk.
  19. knjigotȓžnica, f. die Buchhandlung, nk.
  20. knjigoznȃnəc, -nca, m. der Bücherkenner, Cig.
  21. knjigožèr, -žę́ra, m. der Büchernarr, Cig.
  22. knjížən, -žna, adj. Bücher-, Cig., Jan., nk.; knjižno tiskalo, die Buchdruckerpresse, Cig. (T.); bücherlich, Cig., Jan.; — literarisch, Jan., Cig. (T.); knjižni jezik, die Büchersprache, die Schriftsprache, Jan., Cig. (T.), nk.; knjižna slovenščina, Cv.; knjižna kraja, literarischer Diebstahl, Cig. (T.); k. mož, homo literatus, Vrt.; knjižni ljudje, Literaten, Levst. (Zb. sp.).
  23. knjížica, f. dem. knjiga, das Büchlein, Mur., Cig., Jan., nk.; pisna k., die Theke, Cig., Jan.
  24. knjižíšče, n. = knjižnica, C.
  25. knjı̑žnica, f. die Bibliothek, Cig., Jan., nk.; priročna k., die Handbibliothek, Cig.; posojałna k., die Leihbibliothek, Cig.
  26. knjı̑žničar, -rja, m. der Bibliothekar, Cig., Jan., nk.
  27. knjı̑žničarski, adj. Bibliothekars-, nk.
  28. knjı̑žničən, -čna, adj. Bibliotheks-, Cig., nk.
  29. knjı̑žnik, m. 1) der Literat, Mur., C., Cig. (T.), Levst. ( LjZv.); — 2) = knjižnjak, Kres.
  30. knjižnják, m. der Bücherschrank, Cig., Jan.
  31. knjižȗra, f. das Buch ( zaničlj.), Cig., Nov.; sleparske knjižure, Slom.
  32. knjižurína, f. = knjižura, Cig., Zora.
  33. knupa, f. der Knauf, der Knoten, C.; — (= zaponka [?], Pohl., Mur.); — prim. nem. Knauf, C.
  34. knūt, m. die Knute, Cig.; — rus.
  35. 1. kọ̀, I. adv. interr. = kako, BlKr., jvzhŠt.; ko pa = kako pa, C., jvzhŠt.; Moj ti Bože, ko sem lepa! Npes.- BlKr.; — II. conj. 1) = kakor, wie: ko bi trenil, in einem Augenblicke; — (za komparativom) als: jaz sem močnejši, ko ti; — als (= in der Eigenschaft): to je treba izobraženemu Slovencu vedeti ko Slovencu, Cv.; — 2) als, nachdem, wann; ko smo odvečerjali, šli smo spat; Breda vstane, ko se dan zazori, Npes.-K.; = kadar: ko pasem, veselo prepevam, Mik.; hitro ko, brž ko, sobald; v tem ko, med tem ko, während (le v časnem pomenu); — meni pšenica daje po dva mernika, ko (während) drugim le po merniku, Levst. (M.), (bolje: drugim pa le po merniku); — 3) je: bolj ko je tekla kri, več je bilo kristjanov; več ko sem mu dajal denarja, manj je bil hvaležen; — da: komu še smem verjeti, ko me prijatelji varajo? rad bi mu pomagal, pa kaj hasne, ko ne morem, jvzhŠt.; — 4) ko bi —, wenn; ko bi mi sila ne bila, bi te ne prosil, Mik.; ko bi ne bil sam videl, ne bi verjel; — III. rel. = ki, C., Štrek., Št.; tisti ko —, tam, ko —, C., Št.
  36. 2. kò, adv. ko pridi, komm nur, C.; ko pojdi, Poh.- C.; ko teci, Rez.- C.; — ko precej, sogleich, ko davno, schon längst, C.; ko ne reci, sage nur nicht, Guts. (Res.); od jutra do večera ko na posvetne reči misliš, Guts. (Res.); — prim. kar.
  37. kobacáti, -ȃm, vb. impf. auf allen vieren kriechen, krabbeln; otroci po tleh kobacajo; — schwerfällig gehen; osel potrpljivo kobaca črez brv, Jurč.; — klettern, Jan., C.; tudi: k. se, Štrek., Erj. (Izb. sp.); — kobácati, vzhŠt.
  38. kobácəlj, -clja, m. auf allen vieren kriechendes Kind, C.
  39. kobáciti se, -ȃcim se, vb. impf. Burzelbäume schlagen, Dol.- Mik. (Et.).
  40. kobacljáti, -ȃm, vb. impf. auf allen vieren krabbeln, Z.
  41. kobáča, f. 1) der Hühnerkäfig, Mur., C., vzhŠt.; — das Vogelhaus: V kobačah ptiče 'mam, Danj. (Posv. p.); — 2) das Lichtgestell auf drei Füßen, Št.- Valj. (Rad); — prim. it. gabbia, Mik. (Et.).
  42. kobȃčnik, m. ein auf allen vieren krabbelndes Kind, C.
  43. kobalíca, f. die Jochwiede, Rib.- M.
  44. kobáliti, -ȃlim, vb. impf. 1) die Füße ausspreizend sich fortbewegen, klettern: črez sod, črez plot k., C.; po lestvi z odra, po kamenju navzdol k., Jurč.; v vodi tudi ne znam kobaliti tako, kakor se pravi, da se plava, Jurč.; — 2) rittlings auf etwas sitzen, reiten: drevo k., C., M.; ne kobali debla, Lašče- Erj. (Torb.); — 3) k. se, rittlings sitzen, C.; — prim. okobalo.
  45. kobȃlj, m. 1) die Ausspreizung der Füße: der Schritt, C.; za dober k. naprej se pomekniti, SlN.; — 2) = kobalja 2), Jan. (H.); — prim. okobalo.
  46. kobȃlj, adv. = okobalo, rittlings, Cig., Jan.; tudi: kóbalj, M.; — pogl. okobalo.
  47. kobálja, f. 1) die ausgespreizten Schenkel des Menschen, C., Gor.- M.; v kobalji, rittlings, Zora; — die Häckse, Kr.- Valj. (Rad); med kobaljami = med nogami, Gor.; — 2) zweischenkliger Ast, der Zwiesel, zweischenkliges Holz, Cig., Jan., C., Gor.- M.; v kobalji je začel gniti hrast, Gor.
  48. kobáljast, adj. zwieselig, zweizackig, Cig., Jan., Gor.- M.
  49. kobáljati, -am, vb. impf. mühsam fortbewegen, C.; — k. se, sich mühsam fortbewegen, C.; — sich mühsam durchbringen, Cig.; — prim. kobaliti.
  50. kōbalt, m. neka kovina, das Kobalt, Cig., Jan., Cig. (T.).
  51. kobaltīn, m. das Kobaltin, Cig. (T.).
  52. kobára, f. 1) gruča lešnikov na leskovi veji, Bolc, vas Krn- Erj. (Torb.); — 2) die Krystalldruse, Erj. (Torb.).
  53. kobaráški, adv. = štuporamo, huckepack: k. nositi koga, Bolc- Erj. (Torb.); — prim. okobalo.
  54. kóbəc, -bca, m. = skobec, der Sperber, Kras- Mik., Štrek.
  55. kobẹ̑cati se, -am se, vb. impf. = kobaciti se, Dol.- Mik. (Et.).
  56. 1. kóbəł, -bla, m., Cig., Jan., C., Trub., Ravn., BlKr., pogl. kabel, kebel.
  57. 2. kóbəł, -bla, m. ein Früchtenbüschel: z. B. von Kirschen, KrGora- DSv., Gor.; prim. kobul.
  58. kóbər, -bra, m. 1) der Würfel, Pohl., Guts., Jarn., Cig., Jan., Valj. (Rad); kobre metati, mit Würfeln spielen, Slom.; — 2) die grüne Nieswurz (helleborus viridis), Prodol (na benetski meji)- Erj. (Torb.).
  59. kobı̑ł, m. = kobilar, C.
  60. kobíla, f. 1) die Stute; čistokrvna k., die Vollblutstute, Cig., Jan.; — psovka nerodnemu človeku; — 2) ein Gestell oder Gerüst mit drei oder vier Füßen, der Bock: die Bohrbank, die Falzbank, die Schneidebank, der Reifstuhl u. dgl., Cig.; klado na kobilo položiti (kadar drva žagajo), Levst. (Zb. sp.), Dol.; der Fügebock, Jan.; hölzerner Aufladebock, Z.; der Dengelstuhl: = stol s klepalom (babico), Levst. (Rok.); — 3) das Brückenjoch, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Nov.; der Sattel (in den Hüttenwerken), Cig.; — großer umgestürzter Fels, C.; — 4) der Zwiesel, Cig.; — 5) dürrer Weinrebenast, der Weinrebenknorren, vzhŠt., ogr.- C.; — der Tucker bei der Rebe = šparon, konjič, C.; — 6) = mrzlica, das Fieber, Cig., C.; — 7) siva k., = kobilar, der Pirol (oriolus galbula), Kras- Erj. (Torb.).
  61. kobı̑lar, -rja, m. 1) der Gestütmeister, Cig.; — der Stutenhändler, M., C.; — der Pferdehirt, C.; — 2) die Goldamsel, der Pirol (oriolus galbula), Cig., Jan., C., Erj. (Ž.); (pravijo o njem, da poje: "Jurij, si videl mojo kobilo?" ali kaj enakega, C.).
  62. kobiláriti, -ȃrim, vb. impf. mit Stuten Handel treiben, M.
  63. kobilárna, f. der Stutenstall, Nov.; — = kobilarnica, Jan. (H.).
  64. kobilárnica, f. das Gestüte, DZ., SlN.
  65. kobílica, f. dem. kobila; 1) das Stütchen; — 2) die Heuschrecke; zelena k., die grüne Laubheuschrecke oder das grüne Heupferdchen (locusta viridissima), Erj. (Ž.); k. selka, die Zug- oder Wanderheuschrecke (acridium migratorium), Erj. (Ž.), = k. selivka, Cig.; — k. ropotulja, die Klapperheuschrecke, Cig.; — 3) = kobila, der Holzbock, Cig.; — der Dengelstuhl, Cig.; — stol, na katerem stoji žehtnjak, Dol.; — 4) der Saitensteg, der Geigensattel, Mur., Cig., Jan., Zilj.- Jarn. (Rok.), C., Dol.; — 5) das Spinnwirbelhäkchen, SlGor.- C., Vrt., Dol.; pretikati kobilico na perotih, Jurč.; — 6) der Heftelhaken, Cig., Jan., C.; — 7) der oberste (meist lederne) Theil der Peitsche, Mur.; — der erste Ansatz beim Netzgeflecht, Z.; — 8) das Gabelbein ( zool., furcula), Cig. (T.); — der Astwinkel, Šol.; — die Scheidewand in der Nuss, Dict.; — der Strahl des Pferdehufes, Dol.; — 9) das Fieber, Guts., Zilj.- Jarn. (Rok.); ( prim. kobila 6)).
  66. kobíličar, -rja, m. 1) der Schmarotzer, der Zuschauer beim Hochzeitsschmause, Cig., C., Št.; — 2) der Heuschreckenfänger (ptica), Cig., Levst. (Nauk); — 3) der Heuschreckenkrebs (palinurus vulgaris), Erj. (Ž.).
  67. kobíličast, adj. heuschreckenförmig; kobiličasti rak = kobiličar 3), Cig.
  68. kobíličica, f. dem. kobilica; — die Heftel, Cig.
  69. kobíličji, adj. Heuschrecken-: k. skok, Telov.
  70. kobíličkar, -rja, m. der Stutentreiber, Z.; — der Säumer, Mur.
  71. kobilína, f. das Stutenfleisch, Vrt.
  72. kobilíšče, n. das Gestüte, Jan.
  73. kobíliti, -ı̑lim, vb. impf. 1) die Füße ausspreizend steigen: kobilil je po vseh štirih črez meje in plotove, Andr.; tudi: k. se: k. se na voz, Dol.; — 2) = žrebiti se, Mur.
  74. kobı̑lje, n. coll. Weinrebenknorren, Weinrebenäste, C.; — prim. kobila 5).
  75. kobı̑łsa, f. psovka nerodni ženski, Gor.
  76. kóblji, adj. Ross-, Jarn., Mariborska ok.- C., Trst. (Let.); koblja muha, die Rossfliege, Jarn.; koblji kumič, koblja kumena, der Rosskümmel, C.
  77. kǫ́bniti, kǫ̑bnem, vb. pf. hereinbrechen: sodni dan če na nje kobniti, Krelj- Mik.; zdajci kobne strašna nevihta, Vrt.
  78. kóbra, f. = kober, Guts.
  79. kóbranka, f. die Würfelnatter (tropidonotus tessellatus), Erj. (Ž.).
  80. kobrár, -rja, m. der Würfelspieler, Guts., Cig.
  81. kóbrast, adj. würfelförmig, Guts., Jan.
  82. kóbrati, -am, vb. impf. würfeln, Pohl., Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan.
  83. kóbrc, m. dem. kober; das Würfelchen, Valj. (Rad).
  84. kobȗł, m. die Dolde, Cig., Jan., Cig. (T.), Tuš. (B.); nepravi kobul, die Trugdolde, Cig.
  85. kobúla, f. = kobul, Cig.; bezgova k., die Holundertraube, Cig.
  86. kobúlast, adj. doldig, doldenartig, Cig., Jan.
  87. kobȗłčək, -čka, m. dem. kobulec; k. črešenj, ein Büschel Kirschen, Cig., C.
  88. kobȗłəc, -łca, m. die Dolde, Ravn.- Cig., Jan.
  89. kobúlica, f. 1) dem. kobula, die Dolde, Jan.; — der Knoblauch-, Zwiebel- oder Mohnkopf, Z.; — der Schädel, C., Z.; — kobulíca, der entkernte Maiskolben, Sv. Peter (Goriš.)- Erj. (Torb.); — der Pfirsich- oder Marillenkern, Gorica- Erj. (Torb.); — 2) das Täschelkraut (thlaspi), Cig., Nov., Medv. (Rok.).
  90. kobȗłnat, adj. doldig, Cig.
  91. kobȗłnica, f. die Doldenpflanze, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Tuš. (B.).
  92. kòc, kóca, m. die Kotze, die Haardecke; — prim. stvn. chozzo, bav. der kotzen, Levst. (Rok.).
  93. kóca, f. = koc, Mur.
  94. kocáti, -ȃm, vb. impf. 1) in großen Flocken fallen: sneg koca, Dol.; — 2) zotteln, schwerfällig gehen, Cig.
  95. kǫ̑ce, -eta, n. = kocek, Solkan- Erj. (Torb.).
  96. kǫ̑cej, m. = kocek, Z.
  97. kǫ̑cək, -cka, m. junges Schweinchen, Kras- Erj. (Torb.).
  98. kócəł, -cla, m. entkernter Maiskolben, Ip.- Erj. (Torb.); — prim. 1. kocelj.
  99. 1. kǫ́cəlj, -clja, m. 1) der Krauskopf, Kras- Erj. (Torb.); — zottiger Hund, C.; — ein rauhhaariges Kleid, ein Pelz, C.; — entkernter Maiskolben, Rihenberk ( Goriš.)- Erj. (Torb.); — 2) die Haarzotte, C., Kras- Erj. (Torb.).
  100. 2. kocę̑lj, m. die Bleihe (cyprinus brama), ("kocél") Frey. (F.); bodeči k., der Dornbrassen, Cig.

   47.301 47.401 47.501 47.601 47.701 47.801 47.901 48.001 48.101 48.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA