v (47.701-47.800)

47701. kloníca, f. die Wagenremise, C.; kedar gredo oblaki na Gorico, deni kola pod klonico, Kras- Erj. (Torb.); na eni strani kozolca je nekoliko strehe podaljšane na nižjih stebrih, da pod njo vozove devajo, to je klonica, Ljub., Ig (Dol.); — die Vorhalle: obokane klonice na stebrih imajo tudi hiše, Nov.- C.; na Notranjskem imajo tudi nekatere cerkve pred vhodom klonice; — iz: kolnica, Mik. (Et.).
47702. klonílọ, n. das Inclinatorium ( phys.), h. t.- Cig. (T.).
47703. klóniti, klǫ́nim, vb. impf. zukommen lassen: njemu vse kloni, Svet. (Rok.), Gor.; schenken: jaz vam ta svet klonim, Goriš.- Erj. (Torb.); — tudi: kloníti, Polj.
47704. kloniti, -nem, vb. pf. sich neigen, sinken, C., SlN.; k tlom mi je vela glavica klonila (o cvetlici), Levst. (Zb. sp.); — prim. hs. klonuti, sinken.
47705. klǫ̑nja, f. die Vogelfalle, ogr.- C.; der Vogelkäfig, der Hühnerkäfig, ogr.- C.; der Taubenschlag, ogr.- Valj. (Rad).
47706. klǫ̑nkati, -am, vb. impf. platschen, plätschern, BlKr.- M.; vino v (ne polnem) sodu klonka, BlKr.; — prim. klompati.
47707. klǫ́nkniti, klǫ̑nknem, vb. pf. platschen, BlKr.- M.
47708. klonokàz, -káza, m. das magnetische Declinatorium, Cig. (T.).
47709. klòp, klópa, m. 1) die Zecke, Mur., Cig., Jan., Ravn., Štrek., Gor.; navadni k., die gemeine Zecke oder der Holzbock (ixodes ricinus), Erj. (Ž.); prijeti se koga kot klop, sich an jemanden ankletten, Cig.; drži se ga, kakor klop kože, Str.; — 2) der Zwerg, Meg., Guts.
47710. klǫ̑p, -ı̑, f. 1) die Bank; vreči kaj pod k., etwas beiseite thun, aufgeben; s klopi pod klop, vom Regen in die Traufe, Cig.; — 2) beim Wagen der Querbalken über dem Achsenstock unter dem Rungstuhl, C.
47711. klópati, klǫ́pljem, ( klopáti, -ȃm), vb. impf. Klapplaute bewirken: ohrfeigen, C.; schlagen, C.; — stark auftretend gehen, C.
47712. klǫ̑pca, f. dem. klop; 1) das Bänkchen, ogr.- Valj. (Rad); — 2) kleine Terrasse, Bolc.
47713. klopčȃnka, f. neko jabolko, kajk.- Valj. (Rad).
47714. klopčíca, f. dem. klopca; 1) das Bänkchen: tožnja klopčica, Levst. (Zb. sp.); — 2) die Unterlage, worauf der Mühlgründel läuft, C.
47715. klópčič, m., Cig., Jan., pogl. klobčič.
47716. klópəc, -pca, m. 1) die Fallklappe, Cig.; — 2) der Kopfhänger, Cig.
47717. klǫ̑pək, -pka, m., Danj. (Posv. p.), pogl. klopko, klopčič.
47718. klopíca, f. kleine Bank, Cig., Jan., C.
47719. klǫ̑pkọ, n., Cig., Prip.- Mik., pogl. klobko.
47720. klopníca, f. das Bankbrett, C.; das Bankladenbrett, DZ.
47721. klopník, m. ein Arbeiter, der seine Arbeit leicht sitzend verrichtet, der Bankarbeiter, Cig.
47722. klópniti, klǫ̑pnem, vb. pf. einschnappen, zuklappen, Cig., Jan.
47723. klopotáč, m. = capovoznik, die Klapperralle, Cig.
47724. klopotáča, f. die Klapperschlange, Jan.; severnoamerikanska k., die nordamerikanische Klapperschlange (crotalus durissus), Erj. (Ž.).
47725. klopotálọ, n. das Klapperwerk, Jan.
47726. klopotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. klappern, poltern; mlin klopoče; — plappern; — prim. klepetati.
47727. klopótəc, -tca, m. 1) die Klapper, die Rassel; die Klappermühle (als Vogelscheuche) = klepetec, Cig.; — die Windmühle zum Säubern des Getreides, Cig.; — 2) ein klapperndes Ei, das Windei; — der Schlotter- oder Klapperapfel, Cig., Jan., C., Z.; — die Polternuss, Cig., Jan.; — der Klapperstein, Cig., Erj. (Min.); — 3) der Plapperer, Cig.
47728. klopotúlja, f. 1) das Klapperzeug, Cig., Jan.; — 2) das Plappermaul, Cig.
47729. klopotúša, f. (kača) k. = klopotača, Cig.
47730. klopúša, f. = kopuča, več lešnikov ali orehov vkupe, Tolm.- Štrek. (Let.).
47731. klōr, m. neki plin, das Chlor, Cig., Jan., Cig. (T.).
47732. klōrəc, -rca, m. = klorid, Cig. (T.).
47733. klorīd, m. das Chlorid: kovinski k., das Chlormetall, Sen. (Fiz.).
47734. klòšč, klóšča, m. = klop, klešč, Mur., Cig., Jan., C., Dol., jvzhŠt.
47735. klóščəc, -ščəca, m. dem. klošč, Valj. (Rad).
47736. klóščək, -čka, m. dem. klošč, Glas.
47737. kloštír, -rja, m. = klop, klošč, die Zecke, Rihenberk- Erj. (Torb.).
47738. kloštràn, -ána, m. der Klosterbewohner, Jurč.
47739. klǫ̑žje, n. Möbel, vzhŠt.- C.
47740. klǫ̑žnja, f. das Trödlerwerk, der Plunder, das Gerümpel, Cig., Jan., C., Št.; geringeres Hausgeräth, Volk.- M.; — prim. klojžen, C. (?)
47741. kložnjáč, m. der Rumpeler, Guts., Cig.
47742. kložnjár, -rja, m. der Trödler, Cig.
47743. kložnjáti, -ȃm, vb. impf. rumpeln, mit Geräth oder Werkzeugen ein Geräusch machen, Guts., Cig., Fr.- C.
47744. klȗdba, f. slabo vino ( zaničlj.), Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
47745. klúmati, -am, vb. impf. = kimati, ogr.- C.
47746. klȗmfati, -am, vb. impf. = klumpati, C.
47747. klúmniti, klȗmnem, vb. pf. = pokimati, ogr.- C.
47748. klȗmpati, -am, vb. impf. = kvokati, C.
47749. klup, m. das Augenlid, Pohl., Cig.; (dvomna beseda).
47750. klúpa, f. 1) ein Klemmwerkzeug, die Klemme, Cig., Jan.; die Fussklemme ( f. unbändiges Rindvieh), Mur.; die Bremse (zum Bändigen der Pferde), Cig., M., C.; v klupo dejati konja, bremsen, Cig., Jan.; pl. klupe, das Zwangholz; — 2) die Hakenspange (Agraffe), Cig.; die Schließe, DZ.; — 3) die Thürschnalle, der Drucker am Schlosse, Mur., Št.- M.; — 4) = kljuka, hölzerner, stumpfer Haken (um darauf etwas aufzuhängen), Fr.- C.; klupa se klupe drži, gleich und gleich gesellt sich gern, C.; — prim. nem. Kluppe = Klemme.
47751. klúpast, adj. = kljukast, C.; — prim. klupa 4).
47752. klúpica, f. dem. klupa, Cig.
47753. kmali, adv., Cig., Jan., pogl. kmalu.
47754. kmȃlu, adv. 1) bald, in kurzer Zeit; kmalu potem, bald darauf; — 2) auf einmal, Dict., Dalm.; dvema gospodoma kmalu služiti, Krelj; vsi kmalu so pogrešili, sie sind "allzumal" Sünder, Krelj; žena je štiri hčerke kmalu imela, Vod. (Nov.); vrgel je Kričaja in stol, oboje kmalu skozi okno, Levst. (Zb. sp.); vse kmalu, alles auf einmal, Cig.; O kaj žalost ne stori! Kmalu dve gospe vmori, Npes.-K.; — prim. stvn. mal, der Zeitpunkt, ze einemo māle, Mik. (Et.).
47755. kmę̑čki, adj., nam. kmetiški, = kmetski; prim. Cv. (VII. 3.).
47756. kmēnt, m. feines Leinen, feine Leinwand, ogr.- M., C.; — morda iz srvn. gewant, Mik. (Et.).
47757. kmẹ́stu, adv. = k mestu: sogleich, ogr.- C.
47758. kmę̑ški, adj., Mur., pogl. kmetski.
47759. kmèt, -ę́ta, m. der Bauer, der Landmann; der Ganzhübler, Gor.- Mik.; = celi kmet, Cig.; na kmetih, auf dem Lande; na kmete iti, aufs Land gehen; s kmetov priti, vom Lande kommen; po kmetih hoditi, auf dem Lande herum gehen; po kmetih imajo take navade; v kmetih, unter dem Bauernvolke: v kmetih najmanj čislano rokodelstvo, Zv.
47760. kmetáč, m. der Bauer ( zaničlj.), Cig., SlN.
47761. kmetáriti, -ȃrim, vb. impf. = kmet biti, Jurč.
47762. kmę́tati, kmę̑tam, vb. impf. k. koga, jemanden einen Bauer schelten, Cig.
47763. kmę̑tče, -eta, n. das Bäuerlein: ubogo kmetče, SlN.
47764. kmę̑tič, m. dem. kmet; nav. = kmet, der Bauer; — der Taglöhner, ogr.- C.; (kmetìč, -íča, das Bäuerlein, Valj. [Rad]).
47765. kmę̑tički, adj. = kmetiški, Meg., Dict., Danj., Volk.- M.
47766. kmetı̑ja, f. das Bauerngut, die Bauernwirtschaft; kmetijo prodati, kupiti; cela kmetija, die Hube, Cig.
47767. kmetı̑jica, f. dem. kmetija; eine kleine Bauernwirtschaft; male kmetije in kmetijice, Slovan.
47768. kmetı̑jski, adj. landwirtschaftlich, Mur., Cig., Jan.; kmetijska kemija, die Agriculturchemie, Cig., Vrtov. (Km. k.); kmetijska družba, die Landwirtschaftsgesellschaft, Cig., Nov., nk.
47769. kmę́tinja, f. = kmetica, Mur., Cig., Jan., vzhŠt.; Stoji mi stoji nova vas, V novi vasi kmetinja, Npes.-Vraz.
47770. kmę̑tiški, adj. = kmetski, Bauern-, bäuerlich; k. stan, der Bauernstand, Mur.; kmetiško delo, Dict.; kmetiški ljudje, Slom., Levst. (Zb. sp.); kmetiški gospodarji, Pirc.
47771. kmę́titi, kmę̑tim, vb. impf. = kmetovati, Cig., Dol., LjZv.; začel je po malem zopet kmetiti, LjZv.; — kmetiti grunt (zemljišče), Svet. (Rok.).
47772. kmetodèr, -dę́ra, m. der Bauernschinder, LjZv.
47773. kmetodę̑rəc, -rca, m. der Bauernschinder, SlN.
47774. kmetúlja, f. die Bäuerin ( zaničlj.), Jan. (H.).
47775. kmı̑n, m. der Kümmel, Cig.; — prim. kumin.
47776. kmisati se, -am se, vb. impf. = kisati se, kujati se, jokaje stokati, Tolm.- Štrek. (Let.).
47777. kmȗkač, m. der Laubfrosch, kajk.- Valj. (Rad).
47778. knádi, adv. (k nadi) = ob enem, zu gleicher Zeit ( prim. češ. hned, sogleich), Soška dol.- Erj. (Torb.); (hnado, na zapadu- Mik.).
47779. knalọ, n., Mur., C., BlKr., pogl. tnalo.
47780. knápača, f. = bergla, BlKr.- DSv.
47781. knāstər, -stra, m. nekak tobak, der Knaster, Cig., Jan.
47782. knę̑ftra, f. der Knieriemen (der Schuhmacher); — iz nem. Kniehalfter, C.
47783. knegínja, f. 1) die Gräfin, Alas.; — 2) die Fürstin, Mur., Cig., Jan., Trub., Krelj- M., nk.; velika k., die Großfürstin, Cig., Jan., nk.; — 3) die Kornblume (centaurea cyanus), Vrsno- Erj. (Torb.).
47784. knę̑ški, adj. = knežji, Fürsten-, fürstlich, Cig., Jan., M.
47785. knę̑z, m. 1) der Graf, Meg., Alas., Guts., Dalm., Trub., Krelj; — 2) der Fürst, Mur., Cig., Jan., nk.; izborni k., der Wahlfürst, Cig., Jan., nk.; veliki k., der Großfürst, Cig., Jan., nk.
47786. knezoškòf, -škǫ́fa, m. der Fürstbischof, Cig., Jan., nk.
47787. knezoškofı̑ja, f. das gefürstete Bisthum, nk.
47788. knezoškofı̑jski, adj. fürstbischöflich, nk.
47789. knę́ža, f. eine Art Stiefel, Guts., Fr.- C., Poh.; — iz nem. Knieschuh (?), C.
47790. knę̑žən, -žna, m. die Stiefelröhre, Št.- C.; nav. pl. knežni, Celjska ok.; — prim. kneža.
47791. knę̑žič, m. = knezovič, Jan.
47792. knę̑žičək, -čka, m. dem. knežič; kleiner Fürst: gredo k svojemu malemu knežičku, Glas.
47793. knežı̑ja, f. 1) die Grafschaft, Meg.; — 2) = knezovina, Mur., Cig., Jan., Ravn., Vrtov. (Sh. g.).
47794. knežína, f. = knezovína, Mur., Cig.
47795. knę́žiti, -im, vb. impf. = knezovati, Vrt., SlN.
47796. knę̑žji, adj. fürstlich, Fürsten-, Mur., Cig., Jan., nk.
47797. knę̑žna, f. die fürstliche Prinzessin ( nap. -žinja, Jan.; prim. stsl. knęžьna, rus. knjažna).
47798. knežníca, f. die Fürstenbirne, die Bergamotte, Cig.
47799. knę̑žnja, f. = kneginja, Mur.
47800. kničemrati, -am, vb. pf. verderben, Levst. (Zb. sp.).

   47.201 47.301 47.401 47.501 47.601 47.701 47.801 47.901 48.001 48.101  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani