Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (47.301-47.400)

  1. klāsiški, adj. classisch, Jan.; klasiška metrika, Cv.
  2. klasíti se, -ím se, vb. impf. in Aehren schießen, sich ähren, Cig., Jan., Slom.- C., vzhŠt.- Kres, Dol.
  3. klasjè, n. coll. die Aehren; v k. iti, Aehren ansetzen, sich ähren, Cig., Jan.; — die Aehrenlese, die Chrestomathie, Cig. (T.); — klȃsje, Št.
  4. klasnàt, -áta, adj. ährig, ährenreich, Cig.
  5. klasníca, f. 1) bilka, ki ima klas, Tolm.- Štrek. (Let.); — 2) das wollige Honiggras (holcus lanatus), Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.).
  6. klasnjáča, f. die Aehrenkoralle (madrepora), Erj. (Z.).
  7. klasorǫ́dən, -dna, adj. ährenhervorbringend, Cig., Jan.
  8. klȃst, -ı̑, f. das Viehfutter, Jan., C.
  9. klásti, kládem, vb. impf. legen, Mur., Krelj- M., Trub.; testo v peč k., Soška dol.- Erj. (Torb.); k. si grahovico pod vzglavje, Npreg.- Erj. (Torb.); živini k., dem Vieh Futter vorlegen, Cig., Jan., Erj. (Izb. sp.), Vrt., Gor.; Klast voličem hlapci šli, Npes.-K.; čebelam k., Por.; — v strah k., in Furcht versetzen, Ben.- Kl.
  10. klaš, m. der Andorn (marrubium), Tuš. (Št. l. č.), Medv. (Rok.).
  11. klat, m. = blato, Guts.; — prim. srvn. quât, Koth, C.
  12. kláta, f. les, ki se svinjam pod vrat obeša, da ne morejo bežati, kajk.- Valj. (Rad).
  13. klatáriti se, -ȃrim se, vb. impf. herumschwärmen, sich herumtreiben.
  14. klatárjenje, n. das Vagabundieren, Valj. (Rad).
  15. klȃteški, adj. Vagabunden-: klateško življenje, SlN., Let.
  16. klȃtež, m. der Landstreicher, der Vagabund; poulični k., der Gassenbube, Cig.
  17. klȃtežnica, f. die Vagabundin, C.
  18. kláti, kǫ́ljem, vb. impf. 1) stechen: kolje me po trebuhu, po črevih, ich habe Bauchgrimmen, Cig., Jan.; — peinigen, quälen: skrbi me koljejo, Cig.; vest me kolje, Jan.; — 2) beißen: k. se, sich beißen: psi se koljejo; kämpfen, sich schlagen: na Turškem se koljejo; — hadern, Cig.; — 3) schlachten; svinje k.; danes koljemo, heute wird bei uns geschlachtet; — 4) spalten, Mur., Cig., Jan.; drva k., Cig., Dol.- Levst. (Rok.); orehe k., Nüsse knacken, Cig.; k. se, sich spalten, sich schiefern, Cig.; — 5) schlagen, vzhŠt.; toča je začela klati, Kres; ura je polnoči klala, Mariborska ok.
  19. klátiti, -im, vb. impf. herabschlagen; sadje, želod z drevja k., zvezde klati, er ist himmelhoch, Cig.; z rokami k., mit den Händen herumschlagen, jvzhŠt.; — 2) k. se, sich herumtreiben, vagabundieren.
  20. klatje, n. = blato, Guts. (Res.)- Mik.; — prim. klat.
  21. klátọ, n. = klata, kajk.- Valj. (Rad).
  22. klecálọ, n. der Betstuhl, Habd., C.
  23. klę́cati, -cam, -čem, vb. impf. 1) mit den Füßen knicken, in die Knie sinken, Cig., C., Dol.- Mik.; konj kleca, Soška dol.- Erj. (Torb.); konji klecajo pod težkim bremenom, Vrt.; — hinken, C.; knicken: kolena, noge mi klecajo, M., Soška dol.- Erj. (Torb.); — wackeln: stol kleca, Notr.; miza kleče, C.; — zuschnappen (vom Schnappmesser): nož kleca, Z.; — 2) wackeln machen, schütteln, Šol., C.; stol k., BlKr.; — k. iz koga kaj, jemandem etwas zu entreißen suchen, C.; — k. se, wackeln: zob se mi kleca, BlKr., (kleče) Soška dol.- Erj. (Torb.).
  24. klę́cniti, klę̑cnem, vb. pf. im Gehen in die Knie sinken, eine knickende, hinkende Bewegung machen, C.; — wanken: voz je klecnil, Z.
  25. klę̑č, m. 1) die Klippe, Cig. (T.), C.; — 2) die Sandbank, die seichte Stelle, (an der z. B. ein Floß stecken bleiben kann): klečev se ogibati, v kleče zaiti, C., Savinska dol.; — kleči, prodnata mesta po njivah: po klečeh, Savinska dol.- C.
  26. klę̑č, -ı̑, f. = kleč m., Jan., Rut. (Zg. Tolm.).
  27. klę́ča, f. = kleč m., Cig., M., Z.
  28. klečȃłnica, f. = klečalo, Cig., Jan.
  29. klečȃłnik, m. = klečalo, Cig.
  30. klečálọ, n. der Betstuhl, Mur., Cig., Jan.; der Betschemel, vzhŠt.
  31. klečánja, f. schlechter, kleiner Keller, SlGosp.- C.; — prim. klet.
  32. klę́čati, -ím, vb. impf. knien; kleče prositi, auf den Knien, fußfällig bitten, Cig., Jan., nk.
  33. kléče, -ę́ta, n. die Klippenbank, Burg.; die Sandbank, Kr. (za Savo), Savinska dol.; kléče gen. kléča, Ravn.- Valj. (Rad).
  34. klečę́čki, adv. kniend, Prip.- Mik., jvzhŠt., BlKr.
  35. klečeplàz, -pláza, m. der Kriecher, C.; — der Frömmler, SlN.
  36. kléčet, -ę́ta, m. 1) = kleče, Svet. (Rok.); — 2) schotterige Stelle im Acker, Gor.
  37. klečę̑t, f. = kleče, die Klippenbank, Jan., ZgD.; barko so povezali v strahu, da bi na klečet ne prišli, Jap.; Sava nasiplje peska in proda v široke klečeti, Erj. (Izb. sp.).
  38. klečę̑tast, adj. schotterig, Svet. (Rok.); — prim. klečet m. 2).
  39. klẹčína, f. das Kämmerlein, Mur.; — prim. klečanja, klet.
  40. klečníca, f. = klečalo, Cig.
  41. klečník, m. = klečalo, der Betstuhl, V.-Cig.
  42. 1. klečnják, m. der Kniepolster, Cig.
  43. 2. klẹčnják, m. der Vorkeller, C.
  44. klẹčȗra, f. = klečanja, Jan.
  45. klefetáti, -etȃm, -ę̑čem, vb. impf., C., pogl. klepetati.
  46. klèh, kléha, m. der Hauzahn des Schweines, kajk.- Valj. (Rad).
  47. klẹ̑j, klẹ̑ja, klẹjȃ, m. 1) das Erdharz, Mur., Jan., DZ., Mik. (Et.); — 2) der Leim, V.-Cig., Jan., Cig. (T.), C.; kostni k., der Knochenleim, Erj. (Som.); ribji k., die Hausenblase, Cig., C. (po rus.); — 3) die Pechnelke (lychnis viscaria), C.; (kleg, Tuš. [R.], Jan.); — 4) neka riba: der große Haberfisch, Jarn.
  48. klẹ́ja, f. neka riba v Krki, Kostanjevica- Erj. (Torb.).
  49. klẹjár, -rja, m. der Leimsieder, Cig., Jan.
  50. klẹjárnica, f. die Leimsiederei, Jan.
  51. klẹ̑jast, adj. leimicht, klebrig, Cig., Jan., C.
  52. klẹjàt, -áta, adj. leimig, Cig., Jan.
  53. klẹ́jati, * -am, vb. impf. = klejiti, Mur., Cig., Jan.
  54. klẹ̑jəc, -jca, m. der kittet, leimt, der Kitter, Cig.
  55. klẹjı̑łnik, m. der Leimpinsel, Cig.
  56. klẹjíti, -ím, vb. impf. leimen, pappen, kitten, Cig., Jan.; klejen papir, geleimtes Papier, DZ.; — gummieren, Cig. (T.).
  57. klẹ̑jnat, adj. leimig, Nov.
  58. 1. klę̑k, m. 1) die Kniewippe, Telov.; — 2) ein gekrümmter Sprössling, Z.; — 3) = kljuka, die Klinke, Jan.
  59. 2. klèk, kléka, m. v kletvicah (kakor: šent, vrag itd.): menda ne bo gozdarja več klek prinesel, bil je že klek, lejte kleka! i. dr., Jurč.; ti klek babji! BlKr.
  60. 3. klek, m. = drevo življenja (thuja), Tuš. (B.).
  61. klę́ka, f. 1) ein elendes Pferd, die Schindmähre, Cig., Jan., Soška dol.- Erj. (Torb.), Polj.; sedlo tako lepo stoji na koščenem hrbtišču njegove kleke, Jurč.; — 2) eine magere Kuh, C.; — 3) grčasta krivina na drevesu, Notr.
  62. klę́kanje, n. eine Art der Nähterei, welche allerlei kleine Löcher in der Naht lässt, der Hexenstich, V.-Cig.
  63. klekarı̑ja, f. = klekanje, Cig.
  64. klę́kast, adj. 1) verkrümmt: klekasto drevo, Notr.; prim. kleka 3); — 2) hinkend, Z.
  65. 1. klę́kati, -am, vb. impf. in die Knie sinken, beim Gehen knicken, wanken, Z., ogr.- Mik.; k. v napadu, Kniewippen im Ausfall machen, Telov.
  66. 2. klę́kati, -am, vb. impf. eine gewisse Art zu nähen, prim. klekanje; — = klekljati, Z.; uči šivati, klekati, Dict.
  67. klekəc, -kca, m. der Braunspat, Cig.
  68. kleketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. klappern, Z.; — krächzen, Jan. (H.).
  69. klę́kljati, -am, vb. impf. Spitzen klöppeln, Cig.; — prim. nem. glöckeln = klöppeln.
  70. klę́kniti, -nem, vb. pf. eine knickende, wankende Bewegung machen, ogr.- Mik., Z.; — = poklekniti, Mur., Cig., Jan., ogr.
  71. klekotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = kleketati, Jan. (H.).
  72. klempáti, -ȃm, vb. impf., Cig., Jan., C.; pogl. klampati.
  73. 1. klèn, kléna, m. der Feldahorn (acer campestre), Cig., Jan., C., Tuš. (R.).
  74. 2. klẹ̀n, klẹ́na, m. der Weißfisch (leuciscus), Frey. (F.); der Döbel (leuciscus dobula), Cig., Erj. (Z.); zeleni k., der Alant, (Göse) (leuciscus jeses), Cig., Frey. (F.); tudi klȇn.
  75. klę̑n, adj. = jeklen, gediegen, kernig: kleno žito, Poh.- C.
  76. 1. klencáti, -ȃm, vb. impf. = klecati, Z., Trst. (Let.); zob se klenca, wackelt, GBrda.
  77. 2. klę̑ncati, -am, vb. impf. mit dem Hinterhuf an den Vorderhuf schlagen (vom Pferde), Z.
  78. klę̑nckati, -am, vb. impf. = klenkati, Mur.
  79. klę́nčiti, klę̑nčim, vb. pf. = klenkniti, C.
  80. klẹ̑nəc, -nca, m. neka riba, = 2. klen, C.; ("kljanc", Jarn.).
  81. klengetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. klingeln, schellen, C., Z.; — iz nem.
  82. klę́nk, m. der Glockenstreich, der Klimperlaut, Mur.; v klenk zvoniti = potrkavati, Zora.
  83. klę́nka, f. neko jabolko, Šebrelje (Goriš.)- Erj. (Torb.).
  84. klę̑nkati, -am, vb. impf. an die eine Seite der Glocke anschlagen; infolge solchen Anschlagens klingen; umrl je, že mu klenka; žalostno klenka zvon; — prim. bav. klenken, klengen, Levst. (Rok.).
  85. klę́nkniti, klę̑nknem, vb. pf. einen Glockenlaut anschlagen, oder einen solchen von sich geben.
  86. klenkòt, -óta, m. = klenkanje, Jan. (H.).
  87. klę̑nta, f. schlechter Fußgeher, Cig., M.
  88. klentálọ, n. = klenta, Cig., M.
  89. klę̑ntati, -am, vb. impf. schwerfällig, schlecht auftreten, M.
  90. klèp, klépa, m. 1) = klepanje: če je moka po klepu, je kruh rad sipast, Polj.; — 2) kar pri klepanju kose odpada, Bolc, Lašče- Erj. (Torb.); — der Staub, der bei der Schärfung der Mühlsteine abfällt, C.; — 3) das Dengelzeug, Valj. (Rad); tudi pl. klepi, klepovi, Jarn., Jan., C.; — 4) der Kettenring, Pohl., Jarn., Mur., Cig., Jan., Mik.; to je tisti kolobar, tista veriga, v kateri se vsi klepi ali členi drže, Vrtov. (Km. k.).
  91. klepáč, m. 1) der Dengler; — 2) der Dengelhammer, Mur., Cig., Jan., C.; — der Mühlhammer (um Mühlsteine damit zu schärfen), C., jvzhŠt.; — 3) = klepalo 1), Danj. (Posv. p.).
  92. klepáča, f. die Kuhglocke, Cig.
  93. klepȃj, m. = klepalo 4), Jan.
  94. klepáłən, -łna, adj. Dengel-: klepalno kladivo, der Dengelhammer, Z.
  95. klepalíšče, n. der Dengelstock, C.
  96. klepȃłnik, m. 1) der Dengelstock, C., Gor.; sedel je pri klepalniku in klepal koso, Zv.; — 2) der Dengelhammer, Cig., Jan.
  97. klepálọ, n. 1) das Dengelzeug, Cig., Jan.; tudi pl. klepala, Valj. (Rad); — 2) der Mühlsteinhammer, C., Valj. (Rad); — 3) die Brettglocke, Mur.; — 4) das Klopfwerkzeug, Cig.; der Thürklopfer, Jan.
  98. klepár, -rja, m. der Spengler, der Blechschmied, Cig., Jan., C., nk.
  99. klepárnica, f. die Spenglerwerkstätte, Jan. (H.).
  100. klépati, klę́pljem, tudi: klepáti, -ȃm, vb. impf. 1) klappern: divja kura kleplje, Polj.; — 2) klopfen, hämmern, klempern; kamenje na cesti k., Steine klopfen; — koso, srp k., dengeln; mlinski kamen k., den Mühlstein schärfen.

   46.801 46.901 47.001 47.101 47.201 47.301 47.401 47.501 47.601 47.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA