Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (47.201-47.300)

  1. kláfast, adj. geschwätzig, Boh.; unflätig im Reden, C.
  2. klafáti, -ȃm, vb. impf. unflätige Reden führen, Zoten reißen; — prim. bav. klaffen = unehrbare Reden führen, Levst. (Rok.).
  3. klafę̑ta, f. schlechter Hut, der Schlapphut, Cig., C., Št.; der Hut ( zaničlj.); vzemi svojo klafeto in pojdi! jvzhŠt.; tudi: klofeta.
  4. kláfniti, klȃfnem, vb. pf. ein unflätiges Wort aussprechen, C.
  5. klȃfra, f. geschwätziges Weib, C.
  6. klafráti, -ȃm, vb. impf. = klafati, C.
  7. klafrníca, f. = klobuk ( zaničlj.), Z., Dol.
  8. klafudráč, m. der herumlumpt, der Müssiggänger, C.
  9. klafudráti, -ȃm, vb. impf. = mahudrati, C.; — herumlumpen, C.
  10. klafudrǫ̑n, m. = klafudrač, C.
  11. klafȗra, f. klafast človek, Kr.- Valj. (Rad).
  12. klafúta, f. 1) schlechter Hut, Cirk.- Baud.; — 2) die Schlampe, C.; — prim. klofuta.
  13. klafutáč, m. der Lump, C.
  14. klafutáti, -ȃm, vb. impf. 1) schlapp, wackelnd, schleifend einhergehen, C.; — 2) herumlumpen, Z.
  15. klȃja, f. das Viehfutter.
  16. klȃjarica, f. rjuha, v kateri nosijo klajo živini, Bolc, Plužna- Erj. (Torb.).
  17. klȃjən, -jna, adj. Futter-; klajni koš, der Futterkorb, Cig.
  18. klȃjišče, n. die Futterstätte, V.-Cig.
  19. klȃjnik, m. das Futterfeld, C.
  20. kláłən, -łna, adj. zum Schlachten gehörig, Schlacht-, Mur., Cig., Jan.; klȃłni kraj, der Schlachtort, DZ.; klalni vol, der Schlachtochs, Jan.; klalni dar, das Schlachtopfer, C.; — schlachtbar, (klaven), Cig., Jan.
  21. klȃłnica, f. 1) das Schlachthaus, die Schlachtbank, Cig., Jan., C., DZ., nk.; — 2) die Spalthacke, Cig.; neka sekira, s katero se drva koljo, Plužna pri Bolcu, Dol.- Erj. (Torb.), Gor.
  22. klȃłnik, m. = oklo, kel, der Hauzahn des Schweines, Tolm.- Štrek. (Let.).
  23. klȃm, m. der Schlaf, C.; der Todesschlaf: šel je pod klam, Savinska dol.- C.
  24. klȃma, f. 1) verworrener Traum, Cig.; vso noč sem bil v klamah, Z.; — 2) der Tölpel (psovka), Jarn., Mur., Cig., Jan., M., C., Ravn.; ta je bil pač — klama, da ne rečem norec, Rog.- Valj. (Rad); — človek, ki nerodno hodi ali se nerodno vede, Erj. (Torb.), Polj.; = pijanec, C.
  25. klȃmast, adj. tölpelhaft, Cig., Jan., C.; delala se je preprosta in klamasta, Jsvkr.
  26. klamatę́riti, -ę̑rim, vb. impf., pogl. klamoteriti.
  27. klamáti, -ȃm, vb. impf. 1) wie betäubt einhergehen, taumeln, C., Kor.; nerodno hoditi, Lašče- Erj. (Torb.), Polj.; — 2) k. se = mešati se: tebi se klama = tebi se meša, ti si bedak, Gor.
  28. klamatíriti se, -ı̑rim se, vb. impf. hoditi kakor pijan človek, Rihenberk- Erj. (Torb.); pogl. klamoteriti.
  29. klȃmfa, f. die Klammer; — prim. bav. klampfen, Levst. (Rok.).
  30. klȃmfar, -rja, m., Jan.; prim. nem. ( dial.) klampfrer; pogl. klepar.
  31. klámiti, -im, vb. impf. 1) kakor klama se vesti: sich dumm, ungeschickt geberden, Z., C.; — 2) k. se, sich albern betragen, Cig.; — sich recken, Gor.; — taumelnd gehen, C.; pijanec gre in klami, Z.; — albern reden, Z.; phantasieren, C.; — 3) k. kaj iz koga, jemandem etwas abnarren, Cig.
  32. klamodráti, -ȃm, vb. impf. = klamoteriti, C.
  33. klamoštǫ́riti, -ǫ̑rim, vb. impf. = klamoteriti, C.; (tudi: klamošturiti, Št.).
  34. klamóta, f. der Tölpel, Jan.
  35. klamotáriti, -ȃrim, vb. impf., vzhŠt.- Trst. (Let.); pogl. klamoteriti.
  36. klamotáti, -ȃm, vb. impf. = klamoteriti, quackeln, Jan.
  37. klamotę́ra, f. ženska, ki rada klamoteri, to je, pohaja, C.
  38. klamotę̑rež, m. kdor rad klamoteri, to je, pohaja, pijančuje, C.
  39. klamotę́rih, m. = klamoterež, C.
  40. klamotę́riti, -ę̑rim, vb. impf. 1) taumelnd, wackelnd einhergehen (wie ein Trunkener oder Halbschlafender), Dict., Cig., C.; tako se grozno spotika, klamoteri (klamat-) ino pada, Krelj; — 2) herumschwärmen, herumstreichen, C., vzhŠt.; — 3) sich albern benehmen, Dict., Cig.; sich ungebürlich geberden, C.
  41. klamoterúh, m. = klamoterih, C.
  42. klamotǫ́riti, -ǫ̑rim, vb. impf. = klamoteriti, C.
  43. 1. klȃmpa, f. = klamfa, Cig.
  44. 2. klȃmpa, f. 1) ein ungeschickt einhergehender Mensch, Štrek., Kras; ime ovci, ki nerodno hodi, Erj. (Torb.); — 2) schlapper Hut, Štrek.
  45. klȃmpar, -rja, m. = klamfar, Cig.; pogl. klepar.
  46. klȃmpast, adj. 1) = neroden: k. človek, Notr.; — 2) schlapp: k. klobuk, C.
  47. klampáti, -ȃm, vb. impf. taumelnd einhergehen, Notr.; — nachlässig einhergehen, schlendern, C., Dol.; kam pa klampaš? Z.
  48. klamúza, f. = klafeta, Cig., Gor.
  49. klančàn, -ána, m. der Anwohner an einem Bergwege, M.; der Hügelbewohner, Cig.
  50. klánčast, adj. abschüssig, abhängig, Jan.
  51. klánčək, -čka, m. dem. klanec; kleine Anhöhe; — die Rampe, Levst. (Pril.).
  52. klánčən, adj. zum Abhang gehörig, M.; — abschüssig, C.
  53. 2. klančič, m., Jan., Poh.; pogl. klonč.
  54. klančína, f. die abschüssige Bodenlage, Cig., C.; — die Rampe, Cig.
  55. klánəc, -nca, m. 1) der Hohlweg, Mik.; — die bergauf führende Straße; hud klanec; klanci = visoki poti med gorami, Dalm.; Gebirgswege, Dict.; po klancih se voziti, jvzhŠt.; — klanec ali strmec, Steigung oder Gefälle, Levst. (Cest.); — 2) die Dorfgasse, Kras- Erj. (Torb.); — 3) das Rinnsal eines Baches, Goriška ok.- Erj. (Torb.).
  56. klȃnfa, f. = klamfa, Mur., Cig.
  57. klȃnfar, -rja, m. = klamfar, Mur.; pogl. klepar.
  58. 1. klaníca, f., Cig., Jan., Notr.; pogl. klonica.
  59. 2. klaníca, f. 1) das Holzscheit, Štrek.; — 2) = kalanka, die vom Kerne gehende Pfirsich, Kras- Erj. (Torb.).
  60. klanjálọ, n. der Kratzfüßler, Cig.; der Complimentenmacher, Z.
  61. klȃnjati se, -am se, vb. impf. Verbeugungen machen, Mur., Cig.; k. se komu, sich vor jemandem verbeugen, ihn dadurch ehren, Cig., C., nk.; — hs.
  62. klȃnje, n. 1) das Schlachten; die Metzelei, Cig., Jan.; (vname) se strašen boj, ne boj, mesarsko klanje, Preš.; — 2) das Hadern, das Gehader, Cig.; — 3) die Kolik, das Bauchgrimmen, Cig., Jan., C., Strp.; na naglem jo klanje popade, Jsvkr.; — 4) das Spalten, Cig.
  63. klánjəc, -njca, m. = klanec, Habd.- Mik.
  64. klapáča, f. eine Sau mit herabhängenden Ohren, kajk.- Valj. (Rad).
  65. klápast, adj. schlaff herabhängend, Cig.; klapasta ušesa, Cig., BlKr., M.; — klapasta svinja = klapouha svinja, Vrt.; — kaj se tako klapasto držiš? warum lässest du also den Kopf hängen? BlKr.- M.
  66. 1. klápati, -pam, -pljem, vb. impf. 1) schlaff herabhängen: ušesa mu klapajo, BlKr.; glava mu klaplje, Z.; zelena mu kapa do ušes klapa, Vrt.; — 2) die Ohren oder den Kopf hängen lassen, C.; — mit dem Kopfe nickend einhergehen, Mik. (Et.); tudi: klapáti, -ȃm: stisne rep med noge in klapa klavrno domov, Str.; (starikavi kapucini) so klapali v molilnico, DSv.
  67. 2. klapáti, -ȃm, vb. impf. = klafati, C., Z.
  68. klapẹ́ti, -ím, vb. impf. = 1. klapati: ušesa mu klapijo, Mik. (Et.); — vreča klapi, der Sack hängt über, Z.
  69. klapı̑n, m. = klapouh, Lašče- Levst. (Rok.).
  70. klȃpka, f. die Klappe, Vrt.; die Taschenklappe, die Lasche, Jan., DZ.
  71. klapoùh, -úha, m. der Schlappohrige, M.; — der Duckmäuser, Mur., C., Valj. (Rad).
  72. klapoùh, -úha, adj. 1) mit schlaff herabhängenden Ohren, schlappohrig, Cig., Jan., M.; — 2) mit gesenktem Haupte, SlN.- C.; — 3) der sich taub stellt, Mik.; — heimtückisch, C.
  73. klapoúhast, adj. tückisch, Z.
  74. klapouhàt, -áta, adj. = klapouh 1), Dict.
  75. klapoúhinja, f. klapouha ženska, Cig.
  76. klapoȗšəc, -šca, m. ein Thier mit einem Schlotterohr, Cig.; — človek, kateremu uha klapajo (psovka), Dict., C., M., BlKr.
  77. klapoúšən, -šna, adj. schlappohrig, Jan.; — mit gesenktem Haupte, niedergeschlagen ( z. B. vor Scham): klapoušno hodi, vzhŠt.- C.
  78. klapoȗška, f. 1) die Schlappohrige, M.; — 2) die Ohrfeige, C.
  79. klapoȗškati, -am, vb. impf. Ohrfeigen versetzen: k. koga, Mur., C.
  80. klapoȗšnica, f. 1) die Schlappohrige, Cig.; — 2) die Ohrfeige, Mur., Cig., Jan.
  81. klapoȗšnik, m. der Schlappohrige, Cig.
  82. klapoúšniti, -ȗšnem, vb. pf. eine Ohrfeige versetzen, Cig.
  83. klapoúzniti, -ȗznem, vb. pf. eine Ohrfeige versetzen: k. koga, Mur.
  84. klȃpša, f. = klapača, kajk.- Valj. (Rad).
  85. klarinētar, -rja, m. der Clarinettist, Zora.
  86. klȃriš, m. die Koralle, ogr.- C.; — iz madž.
  87. klȃruš, m. die Perlenschnur, kajk.- Valj. (Rad); — prim. klariš.
  88. klȃs, klȃsa, klasȗ, m. die Aehre; pšenični, rženi k.; — koruzni k., der Maiskolben, BlKr., jvzhŠt.
  89. klȃsast, adj. ährenartig, Cig., Jan.
  90. klasàt, -áta, adj. ährig, ährenreich, vollährig, Cig.; klasata praprot, der Aehrenfarn, Cig.
  91. klasáti, -ȃm, vb. impf. Aehren ansetzen, Nov.
  92. klȃsən, -sna, m. der Monat Juni, C.
  93. klásən, -sna, adj. 1) Aehren-; — 2) = klasat, Cig.
  94. klasicīzəm, -zma, m. vnetost za klasična dela, der Classicismus, Cig. (T.).
  95. klasìč, -íča, m. = klasek, Cig., Jan.
  96. klāsičən, -čna, adj. izboren, zgleden, classisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — pogl. klasiški.
  97. klāsičnost, f. zglednost, die Classicität, Cig. (T.), nk.
  98. klāsik, m. zgleden pisatelj (posebno starih Grkov in Rimljanov), der Classiker, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  99. klası̑nəc, -nca, m. der Aehrenkolben, C.; — der entkernte Maiskolben, C.
  100. klası̑nje, n. = klasje, C.

   46.701 46.801 46.901 47.001 47.101 47.201 47.301 47.401 47.501 47.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA